Hrvaška le presekala gordijski vozel

80 hrvaških poslancev je po deveturni žgoči razpravi podprlo podpis arbitražnega sporazuma s Slovenijo o reševanju meje. 45 poslancev je bilo vzdržanih, osem pa jih je bilo proti. Poslanci so hkrati dali vladi tudi soglasje za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju, ki jo želi objaviti pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

Po glasovanju je hrvaška premierka Jadranka Kosor napovedala, da bo podpis v kratkem podpisan, temu pa bo sledila nova razprava v saboru o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Napovedala je, da se bo vlada potrudila, da bi sabor o tem razpravljal še ta mesec, pri čemer je dodala, da bi se to lahko zgodilo že čez približno 14 dni.

Poslanci so glasovali poimensko na predlog Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB). Proti je bil predsedniški kandidat Istrske demokratske skupščine (IDS) Damir Kajin, pridružil pa se mu je tudi tudi član socialdemokratov (SDP) in njihov predsedniški kandidat Ivo Josipović. Poleg njega so iz te stranke proti glasovali tudi Ivica Pančić, Zoran Vinković in Tanja Vrbat, kar kaže na manjše težave v stranki, saj naj bi se sprva njeni predstavniki v parlamentu dogovorili o enotnem glasovanju.

'Hrvaška se ne odpoveduje svojemu ozemlju'

Izredna seja se je začela z nastopom premierke Jadranke Kosor. Uvodoma je poudarila, da je za Hrvaško zelo pomembno, da bodo spor o meji urejali na podlagi mednarodnega prava, ter da je arbitražni sporazum bolj ugoden za Hrvaško kot tisti, ki ga je sabor sprejel maja letos na podlagi predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. "Hrvaška se z omenjenim sporazumom ne bo odpovedala svojemu teritoriju," je poudarila premierka. Dodala je, da ni podpisala ali parafirala še ničesar, v svojem govoru pa ni omenjala izjave o neprejudiciranju, ki naj bi jo podpisali pred predstavnikoma švedske vlade in ZDA.

Zagotovila je, da med pogajanji ni ničesar prikrivala, ampak, da je šlo za tiho diplomacijo. Ob tem je poslancem dejala, da ne smejo nikakor pozabiti na stališče predsednika Stjepana Mesića, ki sooblikuje hrvaško zunanjo politiko in ki sporazum podpira.

''Gre za domoljubno odločitev v smislu, če želimo, da Hrvaška še naprej ostaja v preddverju Evrope,''  je poudarila premierka in dodala, da je ta sporazum veliko boljši od prvega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.

Ali sporazum ali pa za 10 let pred vrata

"To je domoljubna odločitev – Hrvaška je pred končanjem pogajanj, ali pa bo 10 let stala pred vrati. Prepričana sem, da je to izhod za Hrvaško, saj predstavlja rešitev mejnega spora in končanje poti v EU. Zato je to eden od pomembnih trenutkov, ko je treba prevzeti odgovornost, jaz kot predsednica in koalicija smo to že naredili. To je trenutek, ko se ni mogoče skrivati za drugimi. To je trenutek, ko odločamo o prihodnosti Hrvaške, o prihodnosti naših otrok," je povedala Kosorjeva. "Danes kot predsednica vlade drugače razumem vse dozdajšnje predsednike vlade, od Račana in Sanaderja. Iz tega položaja drugače razumem mnoge odločitve in poteze, ki so bile težke," je še dodala.

V odgovoru na številne ostre kritike zaradi omenjenega arbitražnega sporazuma, pa je le-te zavrnila z besedami, da Hrvaška v EU ne bo vstopila na kolenih, če bo podprla dogovor. V bran premierki je stopil tudi poslanec vladajoče stranke HSLS Ivan Čehok, ki je dejal, da si ne želijo v EU vstopiti kot gosi v megli, niti kot premočeni purani.

Milanović: Tukaj nekaj 'ne štima'

''Okoli tega sporazuma se je dvignilo veliko prahu, ki leze v pljuča,'' je dejal vodja opozicije Zoran Milanović iz SDP in poudaril, da gre pri tem sporazumu za isti predlog, kot je bil to drugi Rehnov predlog, ki ga še nekdanji premier Ivo Sanader ni sprejel. Pri tem je dejal, da tu ''nekaj ne štima'', saj je bila tudi okoli Rehnovih predlogov skrivna diplomatska igra, v kateri ''se je nekaj kot dogovarjalo''.

Sporazum je poimenoval ''diplomatski fuš''. Zanj je nesprejemljivo to, da niso znana imena članov arbitražnega sodišča. Za Milanovića je namreč zelo pomembno točno določanje ljudi, ki bi lahko opravljali delo arbitra.

SDP želel imena sodnikov

Po poročanju Jutarnjega lista je Milanović dejal, da SDP ne bo podprla arbitražnega sporazuma, dokler se ne objavi, kdo vse je na seznamu morebitnih sodnikov, ki jih določa EU in s katerega bodo izbrani arbitri za arbitražno sodišče.

IDS: Slovenija noče vrniti Trdinovega vrha

Damir Kajin je med razpravo izrazil prepričanje, da bo Hrvaška s tem sporazumom pokleknila. "A Slovenija ni pripravljena niti na najmanjšo gesto, da bi nam vrnila Trdinov vrh, dolg Ljubljanske banke, ali da bi rešili vprašanje lastnine glede nuklearne elektrarne Krško," trdi Kajin, ki opozarja, da bo Hrvaška izgubila več kot 100 kvadratnih kilometrov površin.

Škofi in intelektualci opozarjajo

Poleg opozicije sporazmu nasprotujejo tudi hrvaška cerkev in skupina intelektualcev. Tako so se hrvaški škofi znova vpletli v politiko, vendar tokrat niso podprli vladajoče HDZ. Vlada ne bi smela podarjati ozemlja Slovencem, niti za ceno evropske prihodnosti, menijo.

Podobno stališče ima tudi skupina 30 hrvaških intelektualcev, nekdanjih vladnih predstavnikov, generalov in univerzitetnih profesorjev. Tudi oni so prepričani, da Hrvaška ne sme žrtvovati niti pedi hrvaškega ozemlja, poroča Dnevnik.hr.

Zadnje vpletanje cerkve v politiko je le zadnje v nizu tovrstnih dejanj. Hrvaška cerkev je aktivno sodelovala v rušenju projekta Družba Adria in močno pritiskala na vlado pri mnogih zakonih, od nedeljskega dela do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

"Ne glede na pritiske iz cerkvenih in nekaterih intelektualnih krogov saborski poslanci ne bodo zlahka sprejeli odločitve o parafiranju arbitražnega sporazuma s Slovenijo," pa danes ocenjuje Večernji list. Opozarja, da so pretekli konec tedna svoje nasprotovanje arbitražnemu sporazumu izrazili katoliška cerkev na Hrvaškem ter skupina približno 20 hrvaških intelektualcev, ki imajo sicer različna politična prepričanja.

Še posebej sporna enostranska hrvaška izjava

Za Slovenijo je sicer še posebej sporna enostranska hrvaška izjava, v kateri Zagreb trdi, da Slovenija stika z mednarodnimi vodami nima, medtem ko sporazum v točki 3b določa, da mora arbitražno sodišče določiti prav ta stik. Če bo švedsko predsedstvo EU, kot to želi Zagreb, priča te izjave, je premier Pahor v petek zagrozil, da sporazuma ne bo podpisal. K temu ga sicer že tako poziva opozicija, ki ni zadovoljna s sporazumom.

Swoboda Žbogarja seznanil s pripravo poročila o Hrvaški

Na uradnem obisku v hrvaškem saboru je bil tudi posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda, ki ga je v Ljubljani opoldne sprejel tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. Gost je slovenskega ministra seznanil s potekom priprave poročila o napredku Hrvaške za leto 2009, ki naj bi ga v parlamentu obravnavali v začetku prihodnjega leta, Žbogar pa je na drugi strani evropskemu poslancu predstavil slovenska stališča glede vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter poglede na nadaljevanje pogajalskega procesa. Slovenska stran je Swobodi izpostavila pomen izpolnjevanja kriterijev za članstvo Hrvaške v EU, še posebej dobrososedskih odnosov. V Zagrebu se je Swoboda srečal s Kosorjevo. Slednja se mu je zahvalila za podporo njene države na poti v Evropsko unijo in izrazila zadovoljstvo za umik blokade pri pogajanjih, hkrati pa ga je seznanila z dogovorom, ki ga je dosegla s Pahorjem. Pri tem jo je Swoboda podprl in ji čestital za dosežen dogovor. Izrazil je tudi željo, da bi se Hrvaška v najkrajšem možnem času pridružila Uniji.