Zbor za republiko naj ne bi bil forum posameznikov, ki bi želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali pripravljati prednosti za posamezno politično opcijo, ampak odprta politična struktura za odprto družbo. Kot so zapisali v vabilu, bi se lahko v letošnjem volilnem letu zbor razvil v zmagovito koalicijo državotvornih in demokratičnih strank.
Podpisniki vabila so na prvo javno tribuno Zbora za republiko - ki bi bil lahko dedič Zbora za ustavo - pripravili nekaj tez in argumentov, ki naj bi spodbudili javni dialog med vsemi političnimi strankami in državljani o prenovi slovenskega nacionalnega programa. Kot so še zapisali, v slovenski javnosti nastaja vtis, kot da je vse težje doseči dogovore o najvažnejših političnih vprašanjih države. Razen razgovorov, ki jih pripravljajo pri predsedniku republike in razen nekaterih kulturnih revij tako rekoč ni prostora za strpno soočanje političnih vizij, idej in argumentov. Povečuje se število rušilnih sporov in nestrpnih političnih spopadov. Zmanjšuje se prostor sredinske, zmerne politike, narašča polarizacija. Ob uporabi strankarskih povezav za finančne prednosti, ob brezobzirnem poseganju "političnih prijateljev" po kapitalu in položajih; ob politični nestrpnosti in ob hlastanju po dnevni priljubljenosti in publiciteti; ob dnevnem tekmovanju, kako bi kratkoročno ugajali tej ali oni družbeni skupini, se izgublja občutek za najresnejše družbene, kulturne in gospodarske probleme.
Poleg prvopodpisanega zunanjega ministra Dimitrija Rupla so pod vabilom podpisani še vrhovna državna tožilka in nacionalna predstavnica v Eurojustu Barbara Brezigar, podpredsednik strokovnega sveta SDS in nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, urednik Nove revije Niko Grafenauer, predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Andrej Bajuk, pisatelj in publicist Drago Jančar, profesor filozofije in redni član SAZU Tine Hribar, predsednik SAZU Boštjan Žekš, redni profesor na Fakulteti za družbene vede in predstojnik Centra za teoretsko sociologijo Frane Adam, publicist Viktor Blažič, predsednik Sklada Josipa Jurčiča, odvetnik Drago Demšar, nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Lovro Šturm, državni sekretar na MNZ Grega Virant, slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Matjaž Šinkovec, član tajništva Slovenske škofovske konference in direktor mariborske škofijske gimnazije Ivan Štuhec, pesnik Dane Zajc, urednik pri Mladinski knjigi in podpisnik pobude Nekaj je treba storiti Aleksander Zorn, član upravnega odbora Slovenske matice Ivo Urbančič, ekonomist Ljubo Sirc, organizator volilne kampanje za predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar in podpisniki pobude Nekaj je treba storiti Vasko Simoniti, podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja Andrej Rahten, filozof Dean Komel, docent na Katedri za teoretično sociologijo na FDV Matej Makarovič in Saša Slavec.
