FOTO: 'Postavlja se vprašanje, ali bo Zidar sploh kdaj šel za zapahe'

Ljubljansko okrožno sodišče je sedem obtoženih v zadevi Čista lopata spoznalo za krive, enega pa je oprostilo. Sodnica Vesna Podjed je dejala, da je Tomaž Žibert kriv, ker je v postopku naročila terjal nedovoljeno korist za drugega in ker je terjal in sprejel nedovoljeno nagrado preko Srečka Gabriča in Hilde Tovšak. Ivan Zidar, Dušan Černigoj in Ivan Demšar so spoznani kot sostorilci.

Žiberta je sodišče obsodilo na 30-mesečno zaporno kazen in 15.000 evrov denarne kazni. Od zaporne kazni se bo odštel čas pridržanja. Zidarja in Črnigoja je obsodilo na 17-mesečno zaporno kazen in 11.000 evrov denarne kazni. Vsi obsojeni bodo morali plačati tudi osmino sodnih stroškov. Hildo Tovšak je obsodilo na 14 mesecev zaporne in 10.000 evrov denarne kazni.

Demšar je dobil 12 mesecev zapora in 8.000 evrov denarne kazni, Borut Farčnik pa 10 mesecev zapora in 6.000 evrov denarne kazni. Ivana Krofliča je sodišče oprostilo obtožbe, da je pomagal Tovšakovi in Gabriču. Njegov del sodnih stroškov bo bremenil proračun. Gabrič pa bo moral sodne stroške poravnati, saj je bil obsojen na 10-mesečno zaporno kazen in še na 7.000 evrov denarne kazni.

V pojasnilu je sodnica povedala, da so upoštevali to, da so dejanja dokončana s sprejemanjem in dajanjem podkupnin, upoštevali pa so tudi obljubo po tem. Kot je dejala, so upoštevali, da je šlo za javno naročilo, pri čemer ni nujno, da je storilec odgovorna oseba, ampak je lahko tudi kdo drug. Sodnica ugotavlja, da so Zidarju, Žibertu, Demšarju, Črnigoju in Farčniku vsi očitki dokazani.

Zidar je po besedah sodnice vedel, da bo šlo za podkupovanje, to pa je dokazano tudi drugim obsojenim, saj so jih ujeli v prisluhe, in zato obstajajo dokazi za izrečeno obsodbo, je pojasnila Podjedova.

Sodba še ni pravnomočna, zagovorniki obsojencev pa so že napovedali, da se bodo na razsodbo pritožili, s tem pa lahko tudi zadržijo izvajanje kazni. Časa za pritožbo imajo 15 dni, oproščeni Kroflič pa se lahko pritoži v osmih dneh.

Zidarju ni jasno, zakaj je obsojen

Zidar je ob zapuščanju sodišča povedal, da mu ni jasno, zakaj je obsojen. "Nisem naredil ničesar narobe. To bom tudi dokazal. Zame postopek še ni končan," je povedal. Na vprašanje o zaporni kazni pa je odgovoril, da si ne predstavlja, da bi bil pri teh letih v zaporu.

Njegov zagovornik Boštjan Penko je dejal, da se z razsodbo ne strinja, ker si očitno tožilstvo in podjetniki drugače razlagajo postopke javnih naročil. Pravi tudi, da so bili, kot je to obramba ves čas trdila, dokazi pridobljeni nezakonito. Glede na vse okoliščine so kazni neprimerne, hkrati pa po njegovih besedah niso bile primerno obrazložene. "To se v pravni državi ne bi smelo dogajati," je zaključil Penko. Drugi Zidarjev odvetnik Aleksander Čeferin pa je dejal, da je bil njegov varovanec obsojen zaradi pritiska javnost in ne, ker bi storil kaznivo dejanje. "Vsem je bilo jasno, da bo obsojen," je menil. Kot je povedal za oddajo SVET, pa bo minilo kar nekaj časa, preden bo šel Zidar za zapahe. "Po mojem mnenju se postavlja veliko vprašanje, ali bo sploh kdaj šel za zapahe. Težko je pričakovati, da bo taka obsodba obstala," je še dejal Čeferin.

Črnigoj je dejal, da mora obsodbo še prebrati, Tovšakova, ki je tako kot Črnigoj sodišče zapustila pri stranskih vratih, pa je dejala, da odločitve sodišče ne bo komentirala.

Podgorelčeva je po razsodbi dejala, da je zadovoljna z izrečeno sodbo, saj je sodišče tako po kvalifikaciji kot po izrečenih kaznih sledilo predlogu sodišča, zato pričakuje, da bo sodba postala pravnomočna.

Vsem, razen Krofliču, dokazana kazniva dejanja

Predsednica sodnega senata Podjedova je v obrazložitvi sodbe dejala, da so bila vsem obsojenim, razen Krofliču, dokazana očitana kazniva dejanja podkupovanja ali sprejemanja podkupnine. Sodišče je pri tem sledilo predlogu okrožnega državnega tožilstva glede predlaganih kazni, saj ocenjuje, da so bile te ustrezno predlagane.

Navedena očitana kazniva dejanja so bila izvedena s terjanjem in dajanjem nagrade, zato pri tem po mnenju Podjedove ni ključnega pomena, da do sklenitve posla s Kontrolo zračnega prometa ni nikoli prišlo. "Ni nujno, da gre pri podkupovanju za neposreden stik ali pa denarno korist," je poudarila.

Podjedova je pojasnila, da je bilo Žibertu v sojenju dokazano, da je v postopku izbire najboljšega ponudnika obljubil, da bo komisija za najugodnejšega izvajalca izbrala skupno ponudbo SCT in Primorja, pri tem pa je Žibert zanemaril koristi podjetja in zase zahteval nagrado. Prav tako sodni senat meni, da je Žibert preko posrednika od Tovšakove in Vegrada terjal nagrado v neimenovani višini.

Žibertova vloga je bila po mnenju sodnega senata bistvenega pomena, saj si je v nasprotju z interesi svojega podjetja prizadeval za določen izid javnega razpisa, pri tem pa ni upošteval kriterijev, določenih v javnem razpisu. "Izkazalo se je, da je Žibert že v fazi pogajanj načrtoval, kako bi v posel vpletel svojega svaka kot podizvajalca," je dejala Podjedova.

Pri javnem odpiranju ponudb je bilo jasno, da SCT in Primorje nista imela dovolj nizke cene, iz prisluhov telefonskih pogovorov obsojenim pa je bilo jasno, da se je Zidar nato s sogovorniki dogovarjal, kako lahko spremeni ponudbo. Prav tako je iz zaseženih listinskih dokazov po mnenju sodnega senata razvidno, da so se nato ponudbe gradbenih podjetij spreminjale, kljub temu da to ni bilo dovoljeno v javnem razpisu.

"Ivan Zidar sicer sprva res ni vedel, kdo lahko uredi te stvari na Kontroli zračnega prometa Slovenije," je dejala Podjedova in dodala, da mu je bila kljub temu dokazana krivda, saj je nato Zidar sam podpisoval spremenjene ponudbe. Prav tako so po mnenju sodnega senata v postopku izbire najugodnejšega izvajalca pomembno vlogo igrali terminski načrti. "Posel sicer v končni fazi ni bil realiziran, kar pa ni pomembno, saj je bila korist terjana," je poudarila Podjedova.

Po mnenju sodnice je bilo nedvoumno dokazano, da je Kroflič na pojasnjevalni sestanek v Kranju prinesel spremenjen terminski načrt, vendar pa vsebina telefonskih prisluhov ne daje konkretne osnove za zaključek, da je vedel za nagrado Žibertu. Pri kaznivem dejanju pomoči pri podkupovanju pa je ključnega pomena, da obtoženi ve za to nagrado, saj gre za naklepno dejanje.

Za vse zahtevala zaporno kazen

Pretekli petek sta tožilstvo in obramba začela predstavljati sklepne besede. Tožilka Bojana Podgorelec je za vseh osem obtoženih zahtevala zaporne kazni. Za Žiberta je predlagala dva meseca daljšo zaporno kazen, kot mu je bila prisojena, hkrati pa plačilo stranske kazni v višini 20.000 evrov, za Zidarja, Tovšakovo in Črnigoja pa 17 mesecev in po 11.000 evrov stranske kazni. Tako je bila Tovšakova obsojena na tri mesece krajšo kazen, hkrati pa bo morala plačati tudi tisoč evrov manj, kot je bilo predlagano.

Demšar je bil obsojen na enako kazen, kot jo je zahtevalo tožilstvo, za preostale obtožene, Farčnika, Gabriča in Krofliča, pa je tožilstvo zahtevalo 10 mesecev zaporne kazni in plačilo 6.000 evrov stranske kazni.

Obramba je v sklepnih besedah ponavljala, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito, kar naj bi pomenilo, da so neveljavni. Čeferin je ob tem povedal, da je njegov varovanec v javnosti že obsojen in pozval sodišče, naj svojo odločitev sprejme izključno na podlagi strokovnosti in zakona.

525 dni od začetka sojenja

Primer "Čista lopata" se je je začel 12. februarja 2008 z odmevno policijsko akcijo, v kateri so bili na zaslišanja na policijsko postajo privedeni predsedniki uprav treh velikih, če ne največjih slovenskih gradbenih podjetij – Zidar iz SCT, Tovšakova iz Vegrada in Črnigoj iz Primorja. Policija je takrat razkrila, da preiskuje gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču.

Vse tri pridržane je policija po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izpustila, pridržani pa so bili tudi drugi, domnevno sodelujoči pri dogovarjanju za pridobitev omenjenega posla. Tako je bil pridržan tudi Žibert iz Kontrole zračnega prometa Slovenije, Kroflič iz Vegrada, kočevski podjetnik Gabrič.

Natanko eno leto in osem dni pozneje so tožilci zoper osem obtoženih vložili obtožnico, ki jih bremeni nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril ter kaznivih dejanj pomoči h kaznivemu dejanju. Obtožena sta bila tudi vodja projektov na SCT Demšar in Farčnik, ki naj bi bil Žibertov posrednik.

Žibert naj bi s podkupninami izsiljeval tri največje gradbince SCT, Primorje in Vegrad, kdo bo dobil 20-milijonski posel izgradnje kontrolnega stolpa na Brniku. Žibert naj bi od treh izvajalcev zahteval, da za postavitev električnih napeljav v objektu za podizvajalca izberejo podjetje njegovega svaka. Obtožnica je pravnomočna postala 27. septembra 2009.

Afera je še pred tem s položaja spodnesla direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečka Janšo. Ta je 20. februarja s položaja odstopil po pozivu takratnega ministra za promet Radovana Žerjava, potem ko so Žiberta priprli kot enega izmed osumljenih korupcije pri oddaji naročila za gradnjo kontrolnega stolpa.

Prvič pred sodnika dve leti in pol po zaslišanjih na policijski postaji

Sojenje se je začelo 22. oktobra 2010. Vmes je že propadlo podjetje Vegrad, ki ga je vodila Tovšakova. Ta je na prvi obravnavi dejala, da je brezposelna. Nekaj mesecev pozneje je stečaj čakal tudi SCT.

A vrnimo se na samo sojenje. Že na prvi obravnavi je Zidarjev odvetnik Aleksander Čeferin dejal, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito in je zato zahteval njihovo izločitev. Kriminalisti so namreč najprej pridobili sodno odredbo, ki jim je dovoljevala prisluškovati Zidarju. Prav ti prisluhi pa so tožilstvu služili kot glavni dokaz. Čeferin pa je prepričan, da so kriminalisti sodno odredbo zanje pridobili na podlagi prevare. Obramba je tudi takoj na začetku sojenja zahtevala zamenjavo sodnega senata, a je bila pri tem neuspešna. Drugi Zidarjev odvetnik Penko pa je nekdanji državni tožilec, ki je bil junija 2008 pridržan skupaj z Zidarjem, vendar zaradi suma nekega drugega kaznivega dejanja, ki ni povezano s tem primerom.

Ime kriminalista Roberta Slodeja je med sodnimi obravnavami prišlo v javnost, prav tako pa je z imenom tajnega policijskega sodelavca operirala tožilka Bojana Podgorelec. Obramba je bila prepričana, da so prisluhi nezakoniti, to pa naj bi dokazovalo tudi pričanje tajnega policijskega sodelavca, ki je pričal, da je kriminalist od njega izsilil, da je napisal poročilo o domnevnih kriminalnih dejanjih Zidarja in ga nato poslal v Nemčijo. Na podlagi povratnega sporočila iz Nemčije je namreč sodišče nato odredilo tajne prisluhe. Kriminalist Slodej je to pričanje ostro zavrnil.

15. aprila lani se je začelo sojenje zapletati, ker je Zidarju začelo pešati zdravje. Prvi mož propadlega podjetja je moral na operacijo hrbtenice in je bil tudi večkrat v bolnišnici. Kadar se je pojavil na sojenju, pa je bil z njim bolničar. Februarja letos se je sodni senat odločil, da iz dokaznega gradiva ne bodo izločili prisluhov, kar so zahtevali zagovorniki obtoženih.

Konec februarja pa je sodnica Zidarja pozvala, naj se udeleži sodnih obravnav, tožilka pa je nekoliko spremenila obtožni predlog. Pojasnila je, da to ni prineslo bistvenih sprememb, hkrati pa ocenila, da bi morali s spremembami obtožnice biti odpravljeni vsebinski očitki obrambe glede neprimernosti obtožnice.