Poslanci na tajnem glasovanju v državnem zboru predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića niso izglasovali za mandatarja. Zanj je glasovalo 42 poslank in poslancev, proti pa je glasoval eden. To pomeni, da Janković ni dobil niti vseh glasov poslancev Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS. In kje se skrivata 'Pucka'?
Janković: Nisem razočaran!
"To je volja poslank in poslancev. Nisem razočaran, naredili smo vse, kar je možno. Stali smo pokončno, držali smo se tistega, kar smo volivcem obljubili," je ob tem dejal Janković. Po njegovem mnenju je bila večina razpravljavcev izjemno korektna, tako tisti, ki so rekli, da bodo dali glas zanj, kot tisti, ki so napovedali, da ga ne bodo, "razen posameznika, ampak o njem ni vredno izgubljati besed". Ob tem je poudaril, da bodo tisti, ki so danes "bojkotirali" glasovanje, to težko razložili državljanom Slovenije. Njihova naloga je, da glasujejo za ali proti, je dejal.
O možnosti, da ga predsednik republike Danilo Türk še enkrat predlaga za mandatarja, pa je Janković pojasnil, da bo zadevo najprej prespal, razmislil in se pogovoril s člani svoje stranke. Ne ve še, kaj bo naredil, je pa spomnil, da je že večkrat dejal, da sebe vidi v izvršni funkciji. Prav tako še ni želel napovedati, ali bo morda ponovno kandidiral za župana Ljubljane. Odločitve DZ ne jemlje kot poraz, poraz bi zanj bil, če bi umaknil kandidaturo.
Türk: V DZ smo danes videli 'politični dribling'
Predsednik republike je nato sklical tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da Jankovićevo neizvolitev obžaluje. "Zoran Janković je dober kandidat za mandatarja in uživa moje polno zaupanje. Nič, kar se je danes zgodilo, ni spremenilo moje ocene. V DZ smo danes videli veliko manevriranja, veliko taktike, mnogo takega, da lahko rečemo, da ta dan ni dobra popotnica za delo DZ. Videli smo veliko preigravanja, ravnanje, ki bi ga lahko opisali kot politični dribling," je dejal.
Na vprašanje, kako naprej, je odgovoril, da je zdaj potreben naslednji krog posvetovanj in odločanj. "To nameravam storiti – stopil bom v stik s strankami in se dogovoril za posvetovanja. Kaj več v tem trenutku ne morem napovedati," je še dejal.
Žerjav: To ni konec sveta!
To zagotovo ni konec sveta, pričakujemo drugi krog, je nepotrditev Jankovića komentiral predsednik SLS Radovan Žerjav. Zatrdil je, da poslanci SLS glasovnic niso prevzeli, ker je bil pritisk medijev nanje prevelik in niso želeli biti tisti, ki bi se za nekom skrivali. Želeli so, da je glasovanje jasno in čisto, brez trohice suma.
NSi: Slutili smo, da ne bo izvoljen
Predsednica NSi Ljudmila Novak je po glasovanju dejala, da je sicer delno presenečenje, da Janković ni dobil podpore, vendar pa so v NSi "nekako slutili", da ne bo izvoljen. Poudarila je, da poslanci NSi niso glasovali, ker niso želeli povzročiti sumov, da so oni tisti, ki so glasovali kakor koli drugače, kot so obljubili. Ob tem je pojasnila, da bodo najprej počakali, da bo Türk podal svoj predlog, če bo to storil, sicer pa so vse možnosti odprte.
Pogovori o koalicijski pogodbi predsednika SDS Janeza Janše se bodo tako po besedah predsednice NSi verjetno kmalu nadaljevali, saj "čas teče" in je treba nadaljnje korake narediti čim prej.
Virant za javno odločanje o mandatarju
Prvak Liste Virant Gregor Virant je nad dogodki v DZ zgrožen, zlasti nad "netransparentnostjo in manipulacijami, ki so ves čas visele v zraku", zato se bo zavzel za ustavno spremembo, s katero bi bilo odločanje o mandatarju javno. Po njegovem mnenju so njegovi poslanci z neprevzemom glasovnice pokazali, da niso skorumpirani. "Če želi nekdo, iz katere koli poslanske skupine podpreti mandatarja v nasprotju s sklepi stranke, ima do tega vso pravico, toda prav je, da to javno pove in da se ne igramo nekih podtalnih igric," je še dodal.
Zagotovil je še, da se o novem kandidatu za mandatarja še ne pogovarjajo in da se tudi še ni sestal z Janšo. O novi koalicijski pogodbi bodo govorili "če in ko bodo povabljeni".
Janša: 50 glasov je največja možna trdna večina
Janša je ocenil, da je bilo neodgovorno, da se je Janković po podporo v DZ podal brez podpisane koalicijske pogodbe. Povedal je, da SDS predloga za njegovo mandatarstvo ne bo vlagala, dokler ne bo imela podpisane koalicijske pogodbe, ki zagotavlja trdno večino. Prav tako v SDS poudarjajo, da s "pičlo večino 46 glasov" vlade ne bodo sestavljali.
Predlog za to, da bi mandatar postal on, po Janševih besedah tako še ni pripravljen. Sam ocenjuje, da je 50 glasov trenutno "največja možna trdna večina". Na vprašanje, ali pričakuje, da bo predlog za njegovo mandatarstvo v DZ vložil predsednik republike, pa odgovarja, da ne pričakuje ničesar.
O možnosti, da bi predsednik republike za mandatarja znova predlagal Jankovića, pravi, da je to njegova pravica, da pa v drugem krogu predsednik republike ni več edini predlagatelj. Sicer pa po njegovem mnenju zdaj ni časa za ponavljanje glasovanja, saj je pred DZ zgolj še en resen poskus, sicer bodo zaradi tako napisane zakonodaje najverjetneje predčasne volitve, pravi. Ali si te država lahko privošči, pa je po njegovih besedah drugo vprašanje.
Janša je povedal še, da ponudba koalicijske pogodbe, ki jo je SDS pred časom poslala strankam, s strani SDS še velja. Štiri stranke so do zdaj uskladile vsa odprta vsebinska vprašanja, pogodba, ki ima 70 strani, pa je tudi parafirana. Vendar omenjene štiri stranke – SDS, Lista Virant, SLS in NSi – po njegovih besedah nimajo dovolj glasov za trdno večino, zato bodo potrebna še pogajanja z ostalimi strankami, je povedal. Pri tem glede DeSUS pravi, da med njimi ni bistvenih razhajanj.
Glede glasovanja v DZ pa Janša pravi, da so poslanci pri glasovanju svobodni: "Svobodni so, da glasujejo za, da glasujejo proti in da se vzdržijo. To je popolnoma v skladu z ustavo. Veliko vprašanje pa je, ali je v skladu z duhom ustave in voljo volivcev, vztrajati na kandidaturi, za katero nimaš večine in računat na to, da se bo kakšen glas vmes kupil."
Desnica ne izgublja časa
Po glasovanju so se sestali predsedniki SDS, Liste Virant, SLS in NSi. Dogovorili so se, da bodo jutri strankama DeSUS in SD poslali skupni predlog koalicijske pogodbe z vabilom za širše usklajevanje.
Po Žerjavovih besedah o predlogu za novega mandatarskega kandidata niso govorili, saj je treba najprej "vedeti, ali je prava večina ali ne". "Iti se igrice s 44 glasovi in iskati Pucke nima smisla," je dejal. Na tak način se po njegovem mnenju vlade ne more sestavljati.
Virant pa pravi, da so bili že povabljeni k pogajalski mizi, ob čemer domneva, da bodo zdaj nadaljevali z iskanjem alternative. Zanikal je, da bi danes že govorili o predlogu za novega mandatarskega kandidata v drugem krogu.
Kot je povedal v oddaji 24UR ZVEČER, si želi čim širše koalicije, a se mora o vseh nadaljnjih potezah posvetovati s svetom svoje stranke. Na vprašanje, ali je desnosredinska koalicija trdna, je odgovoril, da ni, saj desnosredinske koalicije sploh še ni. Na vprašanje, ali bodo zdaj kot mandatarja podprli Janšo, pa je odvrnil, da še niso v tej fazi, da bi bili odločeni. "Jaz v tej fazi nimam mandata, da bi podpisal kakršno koli koalicijo," je dejal.
Po njegovem mnenju so najslabša rešitev zdaj predčasne volitve. "To pomeni nov strošek in nadaljnje odlašanje časa do trenutka, ko bo začela vlada delovati s polnimi pooblastili ... tega si ne želi nihče. V parlamentu moramo poskrbeti, da se to ne bo zgodilo," je še povedal.
Kako naprej?
Türk lahko zdaj po ponovnih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami v štirinajstih dneh predlaga drugega kandidata za mandatarja ali ponovno Jankovića, lahko pa mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Ponovne volitve se opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur. V drugem poskusu imenovanja mandatarja je lahko vloženih tudi več kandidatur, najprej pa se glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike.
V primeru, da tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, pa predsednik republike razpusti DZ in razpiše ponovne volitve, razen če poslanci sklenejo, da bo DZ opravil ponovljene volitve. V tretjem krogu sicer za izvolitev zadošča navadna večina poslanskih glasov.
KOMENTARJI (5680)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.