Hojs vztraja pri preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta

Odločitev vlade, da preimenuje nekatere vojašnice, je sprožila buren odziv pri nekaterih opozicijskih strankah, do nesoglasja pa je prišlo tudi med koalicijskimi strankami, ki so se po sporni proslavi ob dnevu državnosti dogovorile, da ne bodo načenjale ideoloških vprašanj.

Kljub temu da je parlamentarni odbor za obrambo izglasoval, naj se razveljavi preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka, pa minister za obrambo Aleš Hojs pravi, da tega ne bo upošteval. Po njegovem bi bilo to skrajno neprimerno in nekorektno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora.

Za heroja Staneta tudi koalicijske DL, SLS in DeSUS

Razpravo o preimenovanju vojašnic so sicer zahtevali poslanci SD. Za sklep o razveljavitvi Hojsovega predloga je glasovalo sedem, proti pa pet članov odbora. Za so glasovali v opozicijskih Pozitivni Sloveniji (PS) in SD ter koalicijskih Državljanski listi (DL), SLS in DeSUS, nasprotovali pa so v SDS in NSi. 

Vodja poslanske skupine Janko Veber je pojasnil, da izražajo spoštovanje padlim med osamosvojitveno vojno, a menijo, da je v primeru Vojašnice Franca Rozmana Staneta prišlo do nepotrebnega preimenovanja, saj Rozman Stane simbolizira oborožen odpor v drugi svetovni vojni.

Veber ob tem opozarja, da želja po samostojni državi sega tudi v čas druge svetovne vojne, ter poudarja, da "moramo imeti pred očmi vsa dejstva, ki so pripeljala do tega, da imamo danes samostojno državo". Če v drugi svetovni vojni ne bi zmagala zavezniška stran, bi namreč imela danes Slovenija povsem drugo podobo.

V SD so zato predlagali sklep, s katerim bi obrambnega ministra pozvali, naj preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta razveljavi in po Edvardu Peperku, po katerem jo je poimenoval, poimenuje kakšno drugo vojašnico, ki nosi krajevno ime.

Hojsu je jasno, kdaj je nastala slovenska država

Minister Hojs je po glasovanju povedal, da ni pričakoval, da bo preimenovanje vzbudilo takšne reakcije. Poudarja, da visoko ceni prispevek borcev NOB, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država". Poleg tega pa se po Francu Rozmanu Stanetu v Sloveniji imenuje cela kopica objektov, po padlih teritorialcih pa ne.

Pojasnil je, da njegova odločitev o preimenovanju vojašnic ni bila povezana z dogajanjem okoli državne proslave, pač pa se mu je praznik zdel primeren dan, da se na simboličen način spomnimo na padle teritorialce. Po njegovih besedah je vojašnice preimenoval po "lokacijskem principu", torej je preimenoval tiste, v bližini katerih so padli pripadniki TO.

Kdo sproža ideološke razprave?

V razpravi so poslanci drug drugemu očitali odpiranje ideoloških tem. Poslanec SDS Robert Hrovat je denimo takšno odločitev obrambnega ministra pričakoval že dlje časa, saj je "država Slovenija nastala le enkrat". Matej Tonin (NSi) pa meni, da je današnja seja popolnoma nepotrebna in se zlorablja za ideološko obračunavanje

V Pozitivni Sloveniji po drugi strani opozarjajo, da je ravno Hojs s svojo odločitvijo sprožil ideološke razprave. Kot je dejala Melita Župevc, jih je s tem prisilil, da izbirajo med "junaki in junaki", med "zgodovino in zgodovino". Poslanka Državljanske liste Saša Kos pa ne razume, da Hojs primerja desetdnevno vojno za Slovenijo z drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo partizanske vojske, tudi Slovencev ne bi bilo, je dodala.

Tudi Franc Jurša (DeSUS) bi si želel, da ne bi odpirali tem iz polpretekle zgodovine, saj to državi ni v korist. A po njegovih besedah se ni dalo zaobiti tega vprašanja. Poslanec še dodaja, da ne bi bilo toliko polemik, če se preimenovanje ne bi zgodilo ob sporni državni proslavi.

Zakaj preimenovanje 21 let po osamosvojitvi?

Že pred razpravo so v DL zapisali, da se pojavlja vprašanje, zakaj je za to poimenovanje napočil čas šele po 21 letih samostojnosti države "in kot po naključju takrat, ko je NSi vladna stranka, ki obvladuje obrambni resor". Po njihovem ni bilo nikakršnih ovir, da bi vojašnice, ki niso bile poimenovane, že takoj poimenovali po padlih v vojni za Slovenijo.