Bo društvo preprečilo nepravilnosti in zlorabe pri upravljanju stavb?

Skupini lastnikov stanovanj v večstanovanjskih objektih se zdi stanovanjski zakon napisan malomarno, zato so se odločili ustanoviti društvo, v okviru katerega bodo poskušali doseči spremembe zakonodaje. Te naj bi šle predvsem v smeri odločnejšega ukrepanja proti goljufivim upravnikom ter večje zaščite pravic etažnih lastnikov.

V postopku ustanavljanja je zato Društvo dejavnih etažnih lastnikov Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki si je za cilj zadalo, da poskuša doseči spremembe stanovanjskega zakona. Te morajo biti takšne, da bo zaščitil etažne lastnike in bo v korist etažni lastnini, je povedal predsednik združenja Gorazd Marinček.

Trenutek ustanovitve društva se mu zdi primeren, saj se Slovenija pripravlja na množično energetsko prenovo stavb. Za ta dela bo šlo v naslednjih nekaj letih več sto milijonov evrov, tudi iz kohezijskih sredstev in ugodnih kreditov, zato je še kako pomembno, da se zagotovi nadzor nad umno porabo denarja in kakovostjo izvedenih storitev, je dejal Marinček. Poleg tega morajo pri odločanju o energetski prenovi odločilno besedo dobiti etažni lastniki, je dodal.

Zdaj se namreč pri upravljanju rezervnega sklada pogosto dogajajo nepravilnosti in zlorabe, izvajalci pa so izbrani v nasprotju z voljo etažnih lastnikov in v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja.

Upravniki praviloma ne poskrbijo za izbiro najbolj ugodnega ponudnika po sistemu več ponudb in preverjanja kakovosti, pač pa praviloma izberejo tistega, s katerim najbolje sodelujejo in od njega prejmejo provizijo, je pojasnil Marinček.

Sprememba zakona

Prvi korak združenja bo navezava stika z državo. Želijo si namreč novega stanovanjskega zakona, saj pri oblikovanju sedanjega niso mogli sodelovati. "Stanovanjski zakon je malomaren, potrebne so spremembe," je dejala članica upravnega odbora društva Liljana Poropat. Kot je dodala, bodo poskusili doseči take spremembe zakona, da bodo lahko etažni lastniki normalno dihali in živeli.

"V novem zakonu je treba enoznačno opredeliti sankcije in organe, ki te sankcije izvajajo," je zahteval Marinček. Med predlogi društva je naštel tudi zahtevo po vsaj višješolski izobrazbi upravnikov, omejitev njihovega mandata na dve leti ter zagotovitev več pravic za etažne lastnike.

Zahtevajo tudi ustanovitev neodvisne agencije za nadzor upravnikov. "Če uradniki na okoljskem ministrstvu nimajo domišljije, kaj bi ta agencija počela, jim bomo z veseljem pomagali," je dejal Marinček, ki se mu ne zdi prav, da etažni lastniki trenutno v ukrepanju proti goljufivim upravnikom nimajo prav nobene druge možnosti ukrepanja kot pa vložitev tožbe.