Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar (Foto: POP TV)

Na uradu informacijske pooblaščenke so pregledali, kdo je na Dursu od 1. januarja do 30. junija letos nepooblaščeno vpogledoval v podatke katerega izmed 15 znanih Slovencev. Med njimi so bili Janez Janša, Milan Kučan, Danilo Türk, Gregor Virant, Tone Rop, Katarina Kresal, Helena Blagne, Saša Lendero, Dimitrij Rupel, Nataša Pirc Musar in Ivan Simič. Zaposlene je najbolj zanimala Helena Blagne, ki je imela 72 vpogledov, sledi ji Katarina Kresal s 46 vpogledi, Saša Lendero (45), Danilo Türk (44) in Janez Janša (35).

Durs je namreč eden izmed registrov, kjer imajo vzpostavljen sistem sledljivosti, kar pomeni, da sistem zazna, kdo od zaposlenih je gledal določene podatke in kdaj. Po pregledu tega sistema pa je urad informacijskega pooblaščenca ugotovil, da je kar 153 od 200 preverjenih zaposlenih nepooblaščeno brskalo po davčnem registru, so zapisali v današnjem Dnevniku. Ti zaposleni so sedaj v prekrškovnem postopku pri informacijski pooblaščenki in bodo dobili le opomin ter račun za stroške postopka, ki znašajo 50 evrov. Kot je pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, so kazni nizke, ker gre za poskusno preverjanje. Če pa bo prišlo do novih kršitev, bodo kazni bistveno višje.

Kot je še ugotovila informacijska pooblaščenka, ni bilo na Dursu nič narobe, saj so imeli zaposleni, ki so brskali po podatkih znanih, urejene dostopne pravice do registra. Vendar Pirc Musarjeva pravi, da je to vseeno prekršek, saj tudi zaposleni nimajo pravice zgolj iz radovednosti brskati po teh podatkih.

Ne gre za finančne podatke

Na Dursu še preverjajo, kako je z nepooblaščenimi dostopi do registrov, ki vsebujejo tudi konkretne finančne podatke. (Foto: Kanal A)

Kot je še povedala Pirc Musarjeva, registri, po katerih so zaposleni na Dursu brskali, ne vsebujejo konkretnih finančnih podatkov, temveč zgolj naslov, zakonski stan in podobno. "Morebitne nepooblaščene vpoglede v registre, ki vsebujejo finančne podatke, pa šele pregledujemo,“ je še pojasnila Pirc Musarjeva. Ker so ugotovili kršitve, se je odločila, da bodo pregledali tudi druge registre. Trenutno že pregleduje morebitne nepooblaščene vpoglede v centralni register prebivalstva (CRP), ki deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve.

V tovrstnih institucijah je za preverjanje stanja potreben bodisi notranji nadzor bodisi zunanji. Kot enega od dobrih notranjih nadzorov je Pirc Musarjeva navedla policijskega. S policije dobijo namreč približno štiri prijave na leto, da nekateri zaposleni nepooblaščeno brskajo po podatkih, ki jih vodi policija. Kršitve na policiji odstopijo uradu informacijske pooblaščenke, saj so tam pristojni za vodenje prekrškovnega postopka.

Nepooblaščen vpogled je lahko tudi razlog za izredno odpoved delovnega razmerja

Na Dursu priznavajo, da je v določenih primerih prišlo do nepooblaščene in nedopustne zlorabe pooblastil nekaterih uslužbencev. Zoper te pa so uvedli postopke v skladu z delovno pravno zakonodajo in navodili davčne uprave. Delavcev sicer zaradi tega ne bodo odpuščali, vendar bi bil tudi tak nepooblaščen dostop do podatkov lahko razlog za izredno odpoved delovnega razmerja, je pojasnil tiskovni predstavnik Dursa Stojan Glavac.

So pa opozorili, da naj bi informacijska pooblaščenka v postopku zavrnila vrsto argumentov uslužbencev, ki so jih navajali pri opredeljevanju posameznih vpogledov do podatkov. Zato sta dva zaposlena zoper njeno odločitev zahtevala tudi sodno varstvo. O sodnem varstvu bo tako odločilo sodišče. Odločitev pa bo imela posledice za vse tiste zaposlene, ki sicer niso zahtevali sodnega varstva, vztrajajo pa na argumentih, da njihov vpogled ni bil nepooblaščen.

Iz davčne uprave so pojasnili tudi, da Durs uradno ni v postopku, saj v skladu s pravili zagotavlja nadzor nad vpogledi v register. Institucija pa ni naredila nič narobe tudi zato, ker so nepooblaščeno do podatkov dostopali posamezni uslužbenci, ki so že imeli dostopne pravice do registra.

Blagne: Dursu zaupam

Helena Blagne pravi, da Dursu popolnoma zaupa, da bo sam kompetentno in korektno sankcioniral kršitelje. (Foto: Lidija Mataja)

Helena Blagne je glede nepooblaščenih vpogledov za 24ur.com povedala, da se s tem ne ukvarja pretirano, "saj Dursu popolnoma zaupam. Na sploh imam polno zaupanje v državne institucije. Prepričana sem, da bo Durs sam kompetentno in korektno pometel s kršitelji."

Saša Lendero pa nam je povedala, da je "s človeškega stališča radovednost na nek način razumljiva, saj smo ljudje takšna bitja. Pa vendarle je naravna radovednost na nekaterih delovnih področjih nedopustna in neprofesionalna ter zelo jasno prepovedana.“ Meni, da sta finance in zdravstvo tisti področji, ki sta najbolj občutljivi in si ljudje želimo, da bi bilo varovanje osebnih podatkov v resnici tako, kot bi moralo biti. "Nočem si predstavljati, kako bi bilo, če bi vsak lahko brskal po zdravstvenih podatkih vsakega od nas in bi stikal po tem, ali je nekdo preboleval raka, neplodnost, spolno bolezen in podobno,“ še meni Lenderova. Vendar pravi, da je dejstvo, da javne osebe prepoznavnost plačajo z izgubo zasebnosti na skoraj vseh področjih, "saj nekateri ne razumejo, da je javna samo narava tvojega dela“.

Saša Lendero pravi, da je radovednost čisto človeška, a v nekaterih primerih vseeno nedopustna.

Predsednica LDS Katarina Kresal, ki je na drugem mestu, pa je za 24ur.com sporočila, da "če te službe delujejo v skladu z zakonom, potem to ni niti hipotetično možno, zato pred vsakim komentiranjem pričakujem ustrezna pojasnila pristojnih organov“.

Iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše pa so za 24ur.com sporočili, da za takšne vpoglede ni nobene pravne podlage, "še manj pa potrebe, saj so podatki o finančnem stanju predsednika vlade Janeza Janše vseskozi na voljo novinarjem in s tem tudi javnosti“. Premier tako kopijo svoje dohodninske napovedi oziroma odločbe vsako leto izroči tudi medijem, zato se je lahko vsak, ki je to želel, že prek medijev seznanil z njegovim finančnim stanjem.