Bizarno: gasilci s koledarji do denarja za nakup zaščitne opreme, država pa pobira davek od dobička

Vlada ni dopolnila devetega člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) s predlogom, ki ga je ministrstvu za finance posredoval Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Center namreč opozarja, da morajo društva in druge dobrodelne organizacije, ki z raznimi akcijami ustvarijo dodatni dobiček, od tega državi plačati davek. Zato CNVOS predlaga, da bi bila društva in organizacije, ki so se s svojim delom in rezultati že dokazale in jim je zato država podelila poseben status delovanja v javnem interesu (med drugim so to prostovoljna gasilska društva, Rdeči križ Slovenije, Zvezaprijateljev mladine, varne hiše itd.), oproščene plačevanja davka v primerih, kokaj prodajo in tako ustvarijo dobiček. Sem spadajo na primer prodaje koledarjev, ki jih naredijo gasilci, ali pa prodaje novoletnih voščilnic, spominkov. Ta denar ta nevladna društva praviloma porabijo za nakup opreme in pomoči za ljudi v stiski, izvajanje humanitarnih programov itd.

V CNVOS opozarjajo, da ministrstvo za finance tako še vedno nasprotuje oprostitvi davka na dobiček za tiste nevladne organizacije, ki jim je država priznala delovanje v javnem interesu. V pojasnilih medijem so za to navedli pet argumentov oziroma trditev, ki pa so vse napačne in zavajajoče, trdijo v CNVOS.

Ministrstvo: dovolj so obstoječe olajšave

Na ministrstvu za finance sicer vztrajajo, da že obstaja veljavna ureditev v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za t. i. nepridobitni sektor, ki v 9. členu določa oprostitev za nepridobitne pravne osebe za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti. So pa obdavčeni dohodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Na ta način so zavezanci, ki zapadejo pod 9. člen zakona, izenačeni z zavezanci, ki so obdavčeni na vse svoje dohodke, npr. gospodarske družbe, s čimer se po mnenju ministrstva za finance zagotavlja enak položaj teh zavezancev in zavezancev iz 9. člena zakona, ko slednji opravljajo pridobitno dejavnost in nastopajo na trgu. A v CNVOS vztrajajo, da gre za zavajujočo trditev, saj so nepridobitne organizacije zaradi svoje družbeno koristne funkcije že v obstoječi davčni zakonodaji obravnavane drugače in ugodneje kot gospodarske družbe, saj so oproščene plačila davka od donacij, članarin in podobnih prihodkov, kar za gospodarske družbe ne velja. "Zato je nenavadno, da se finančno ministrstvo sklicuje na enak položaj davčnih zavezancev, če pa jih v svoji zakonodaji že obravnava različno. In to seveda upravičeno. Ključna razlika med gospodarskimi subjekti in nepridobitnimi organizacijami je, da gospodarske družbe ustvarjajo dobiček zato, da z njim zaslužijo njihovi lastniki, medtem ko ga morajo nepridobitne organizacije uporabiti za svoje osnovne dejavnosti. Izplačila dobička ipd. so pri njih strogo prepovedana. Ta bistvena realna razlika pa seveda opravičuje tudi različno davčno obravnavo,« navajajo v CNVOS.

Ministrstvo: obdavčen je dobiček. CNVOS: dobiček, ki gre za nakup opreme, prehranskih paketov in ne v žep posameznika

Finančno ministrstvo v argumentiranju proti dopolnitvi 9. člena zakona ZDDPO-2 navaja, da se po ZDDPO-2 priznavajo tudi odhodki in samo če nastane dobiček ali presežek, se ta dejansko obdavči. Cilj in namen t. i. nepridobitnih organizacij pa ni ustvarjanje presežkov, še navajajo. V CNVOS jim sicer v tem delu pritrjujejo, a hkrati opozarjajo, da to ne pomeni, da ne smejo poslovati pozitivno. "Prav nasprotno, če nočejo končati v stečaju, morajo poslovati pozitivno. Pričakovali bi, da bodo to elementarno ekonomsko logiko, ki velja za čisto vsako organizacijo, pridobitno ali nepridobitno, na finančnem ministrstvu vendarle razumeli. Je pa seveda razlika, če organizacija dobiček zasleduje zato, da ga na koncu pospravijo v žep njeni lastniki, ali pa zato, da iz njega kupi boljšo in sodobnejšo gasilsko opremo, pošlje nekaj več socialno ogroženih otrok na počitnice ali razdeli več paketov hrane obubožanim," navajajo v CNVOS.

Pri nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu, je vse, tudi tržna dejavnost in morebitni dobiček, podrejeno njihovemu osnovnemu cilju. "Gasilci organizirajo gasilsko veselico zato, da si lahko privoščijo boljšo opremo ali nov avto, zaradi česar je potem boljša naša požarna varnost. Zato je popolnoma logično, da želijo z veselico ustvariti dobiček. Ker če jim na koncu, ko poračunajo stroške, ne bi ostal v rokah noben presežek, organizacija gasilske veselice sploh ne bi imela nobenega smisla. Enako recimo velja za Unicefove voščilnice. Prodajajo jih zato, da zaslužijo za pomoč otrokom,"še navajajo.

CNVOS: Ministrstvo meša jabolka in hruške

Ministrstvo za finance v argumentiranju proti dopolnitvi 9. člena zakona med drugim tudi navaja, da se predlog nanaša na nevladni sektor, ki še ni enotno zakonsko definiran. "Pomembno izhodišče pri oblikovanju davčne zakonodaje je, da se ne povzroča neenakosti med zavezanci. Določanje dodatnih pogojev ali meja za obdavčitev (kot npr. 40.000 evrov in namenska poraba) zahteva dodatno spremljanje in preverjanje teh pogojev – že zaradi zadostitve pravilu, da davčna zakonodaja ne dopušča vrzeli, ki bi lahko dajale možnosti za izogibanje davkom, in pomeni tudi dodatna administrativna bremena in stroške za zavezanca in davčni organ. Zato so najbolj primerne splošne davčne rešitve," pravijo na finančnem ministrstvu. Te očitke CNVOS v celoti zavrača in dodaja, da se krog oseb, ki bi bile po njihovem predlogu v prihodnje oproščene davka na dobiček do višine 40.000 evrov, da zajeti z nekim drugim, zakonsko zelo natančno in konsistentno definiranim izrazom. "Pri trditvi finančnega ministrstva gre torej za mešanje jabolk in hrušk in je podobno napačna, kot če bi recimo trdili, da ni mogoče uzakoniti različnih olajšav za podjetja. Tudi izraz »podjetje« namreč ni zakonsko definiran, temveč gre za pogovorno rabo. Pa vseeno ni težav, ker sovpada s pojmom gospodarske družbe, ki pa zakonsko je definiran," še navajajo in dodajajo, da njihov predlog ne predvideva oprostitve davka pri vseh nepridobitnih organizacijah, ampak le pri manjšem delu (okoli 4000 organizacij), in sicer samo pri tistih, za katere je država na podlagi njihovih preteklih dosežkov in dejavnosti prepoznala, da delujejo v javnem interesu. "Med te uvrščamo zgolj nekatere nevladne organizacije, kot so humanitarne organizacije, društva v javnem interesu, gasilska društva in podobno. Krog teh organizacij tudi ni enak tistim, ki so na tako imenovanem seznamu za 0,5 odstotka dohodnine in lahko prejmejo dohodninske donacije," še navajajo.

Ministrstvo svari pred dodatnimi stroški, kar na CNVOS označujejo zgolj za neutemeljen izgovor
Ministrstvo prav tako trdi, da je pri določanju davčne obravnave pomembna jasna opredelitev, transparentnost in učinkovit nadzor. Določanje dodatnih pogojev ali meja za obdavčitev pa po njihovem mnenju zahteva spremljanje in preverjanje pogojev in pomeni tudi dodatne administrativne omejitve in stroške. Tudi zaradi tega nasprotujejo dopolnitvi zakona. A v CNVOS jim odgovarjajo: "CNVOS-ov predlog zelo jasno in natančno opredeljuje, za koga bi oprostitev veljala. V praksi ne bi bilo prav nobenih enigem. Kar se pa tiče načina, kako bi se oprostitev v praksi uveljavljala, pa naš predlog tudi v ničemer ne odstopa od veljavnega načina obdavčitve, po kateri davčni zavezanec sam obračuna svojo davčno obveznost, ko in če pride do davčnega nadzora pa je dolžan dokazati pravilnost svojih izračunov. Tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev, ki jih predlagamo, je zelo enostavno, saj so pogoji formalne narave, torej ali gre za nepridobitno pravno osebo, ki ima odločbo o podelitvi statusa v javnem interesu oziroma za osebo za katero zakon izrecno pravi, da je v javnem interesu (npr. gasilci). Ne gre torej za nobena zapletena vsebinska vprašanja, ki se recimo davčnim inšpektorjem postavljajo, ko preverjajo upravičenost olajšav za raziskave in razvoj in so pred tako kompleksnimi vprašanji, kot je, ali je določen projekt res raziskovalno-razvojni ali vendarle ne ipd.," pojasnjujejo na CNVOS in dodajajo: "Če torej ministrstva za finance ne skrbijo stroški in administrativne obremenitve pri olajšavah, ki so zelo kompleksne, potem res ni razloga, da bi jih pri mnogo bolj enostavnih, kot je ta, ki jo predlagamo."

V CNVOS pa zavračajo tudi očitke finančnega ministrstva, da predlog ni skladen s cilji spremembe zakona, to je povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja ob hkratnem doseganju finančne konsolidacije. "Naš predlog je seveda popolnoma skladen s cilji načrtovanih sprememb zakona o davku od dohodka pravnih sprememb. To je menda jasno vsakomur, ki razume, da javnofinančna konsolidacija in povečanje konkurečnosti poslovnega okolja nista noben cilj sam po sebi, ampak le sredstvi, s katerimi želimo doseči, da bi v Sloveniji vsi živeli dostojno in uspešno. Samo zato sta smiselni in legitimni. Naš predlog potemtakem zasleduje isti cilj kot spremembi, ki ju predlaga ministrstvo, in ni zato nobenih ovir, da jih ne bi združili pod skupno novelo," navajajo.

Leta 2015 iz tega naslova država pobrala za 700.000 evrov davka

Leta 2015 so vsi davčni zavezanci, ki opravljajo nepridobitno dejavnost (kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat), torej 28.045 organizacij, skupaj obračunali okoli 7,8 milijona evrov davka, kar predstavlja okoli 1,5 odstotka celotnega obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb za navedeno leto. Od tega je 5673 zavezancev, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in so obenem na seznamu upravičencev do donacij. Tem je na podlagi posebnega zakona priznan poseben status oziroma je določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu in da je dobrodelna. Od tega je le 1483 zavezancev, to pomeni okoli 26 odstotkov navedenih zavezancev, obračunalo davek od dohodkov pravnih oseb v skupnem znesku 0,7 milijona evrov, kar predstavlja 0,1 odstotka celotnega obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb za 2015.