Birokratizacija zdravstvenega sistema prinaša le negativne posledice

Zdravniška zbornica Slovenije poziva vlado, da preuči posledice zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je omejil zaposlovanje v zdravstvu, in izračuna "povsem nepotrebno škodo, ki jo bo ukrep prinesel". Kot navajajo, se namreč dobra dva meseca po uveljavitvi zakona zdravniki še vedno srečujejo s številnimi birokratskimi ovirami.

Iz registra zdravnikov, ki ga vodi zbornica, je razvidno, da je od maja do julija 54 zdravnikov končalo specializacijo in bo do konca leta specializacijo končalo še 60 zdravnikov. Procedura za njihovo zaposlitev pa lahko traja več tednov, navajajo v zbornici.

V sporočilu za javnost so namreč opozorili na določbe varčevalnega zakona, po katerih mora delodajalec, tj. javni zavod, za zaposlitev pridobiti različna soglasja. Bolnišnice morajo dobiti soglasje ministrstva za zdravje, ki ga v praksi podpisuje minister, zdravstveni domovi pa občin ustanoviteljic, ki ga podpisuje župan. Poleg tega potrebujejo še soglasje sveta zavoda. "Predvsem minister je s tem določilom izjemno dodatno obremenjen z administrativnimi opravili, ki so sicer ena od osnovnih nalog direktorjev javnih zavodov," menijo v zbornici.

Posledice takšnega birokratskega poseganja v slovenski zdravstveni sistem pa so po njihovem mnenju "zelo negativne", saj se zdravstvo srečuje z nenehnim pomanjkanjem zdravniškega kadra. "Sedaj smo pripeljani v situacijo, ko ima zdravstveni zavod odobren program s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s tem zagotovljena sredstva, ima objavljeno potrebo po zdravniku, obstaja zdravnik, ki je končal specializacijo in je pripravljen delati v tem zdravstvenem zavodu, pa se ne more zaposliti, ker čaka na soglasje," navajajo v zbornici.

V primeru enomesečnega postopka za vsakega od letošnjih 60 specializantov slovenski zdravstveni sistem izgubi kar pet let zdravniškega dela, če bodo zamude daljše, pa celo deset ali 20 let zdravniškega dela, so izračunali v zbornici.

Specializantom se v vrsti čakajočih pridružujejo tudi vsi, ki želijo zamenjati delodajalca ali zgolj pomagati drugemu delodajalcu pri zmanjševanju kadrovskih potreb. Po ocenah zbornice je v ti dve kategoriji zajetih več tisoč zdravnikov.

Prepričani so, da ukrep neposredno daljša tudi čakalne vrste in povzroča dodatno finančno izgubo. Ker se mladi specialisti ne morejo zaposliti, jih morajo prek nadur namreč v sistemu nadomeščati njihovi starejši kolegi.

Zdravniška zbornica Slovenija zato podpira ukrepe, ki "bodo racionalizirali zdravstveni sistem, ga naredili uporabnikom in izvajalcem prijaznejšega, dostopnega in finančno vzdržnega".

Take ukrepe lahko zagotovimo le ob sodelovanju stroke, ki najbolje pozna posledice posameznega ukrepa in se jih zaveda, navajajo in dodajajo, da so aktivno pripravljeni pomagati pri odpravi teh posledic.