Obalno društvo proti mučenju živali psu iz Borštva ni moglo več pomagati, zato so ga humano uspavali. (Foto: Dare Čekeliš/Obalno društvo proti mučenju živali)

Na veterinarski upravi smo zaradi razkritja primera psa, ki so ga skoraj do smrti pojedle bolhe, povprašali, kako gledajo na morebitno uvedbo t. i. živalske policije. Idejo zelo podpirajo, vendar pa delovanje uprave v tem smislu ni predvideno v zakonu in zato tudi niso za to predvideni kadri in sredstva.

Hkrati pojsanjujejo, da so podobni organi v tujini, ki jih je mogoče pogosto videti na televiziji, po Vursovih informacijah financirani iz donatorskih prispevkov in da gre za organiziranost civilne družbe in je ne financira država niti ne predstavlja uradnega nadzora države. Tudi v teh državah pa se uradne institucije vključijo v reševanje te problematike šele, ko "živalska policija" ne more rešiti primera – zato delovanje Vursa z delovanjem "živalske policije" ni primerljivo, niti ni tako delovanje predvideno. Zakon o zaščiti živali že sedaj nalaga odgovornost za zapuščene živali lokalnim skupnostim.

Na Vursu so prepričani, da bi morale v povezavi s tem več narediti lokalne skupnosti, pa ne samo zaradi števila razpoložljivih kadrov, ampak tudi zato, ker se lokalna problematika lažje rešuje na lokalnem nivoju kot na državnem. Menijo še, da bi morale občine v tej smeri, npr. z izobrazbo obstoječih komunalnih delavcev ali redarjev, prevzeti to že sedaj predpisano nalogo. Pri tem bi lahko več manjših občin združeno uresničevalo skupen interes. Druga možnost pa je, da se društva organizirajo na način, da bi bila sposobna izvajati takšno službo.

Predlog novega zakona o živalih

Prav danes bodo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predstavili predlog o varstvu in proti mučenju živali. Ena od predlagateljic je tudi diplomantka Tina Tement, ki je v svoji diplomski nalogi ugotovila številne pomanjkljivosti zakonodaje. Med drugim je zapisala, da bi morale biti živali priznane kot "objekt sui generis" ali posebej zavarovani objekti. Meni, da bi morale biti živali v zavetišču šest mesecev oziroma vsaj tri. Predlaga tudi kazni zoper lastnike, ki iz malomarnosti mučijo žival.

Avtorica ugotavlja tudi, da bi morala Slovenija dobiti novo organizacijo, katere naloge bi zadevale le zagotavljanje zaščite živali kot družbeno pomembne dejavnosti, hkrati pa bi morali prepovedati tudi kaznovanje posedovanja posnetkov pasjih borb in prisostvovanje pri borbah, ne pa le organizacije teh borb.

'Lastnika bi bilo treba kazensko preganjati'

Glede problematike je za 24ur.com spregovorila vodja horjulskega zavetišča Polona Samec, ki je hkrati tudi članica strokovnega odbora ljubljanskega Društva za zaščito živali. Glede primera, o katerem smo že poročali, ko je psa lastnik zapustil do te mere, da je bil podhranjen in so ga dobesedno pojedle bolhe, je menila, da je zoper lastnika treba vložiti kazensko ovadbo. Tu je treba dokazati, da je lastnik naklepno zapustil psa. "Nemogoče je verjeti, da nekdo ni namerno živali zapustil in jo niti ni pogledal," je dodala.

V horjulskem zavetišču je le pet odstotkov psov čipiranih. (Foto: Dare Čekeliš)

Pojasnila je še, da ravno zdaj obravnavajo primer mačka, ki je bil v Pivki v stanovanju brez hrane in vode zaprt en mesec. Primer je šel na tožilstvo, tožilec pa mora dokazati, da je šlo za naklep. V tem primeru je zagrožena kazen do enega leta zapora. "Če smo pošteni, sem prepričana, da se pri nas zaradi tega še zelo dolgo ne bo nihče usedel, pa bi bil čas, da bi se," je cinično pristavila, nato pa dodala, da v nasprotnem primeru lastnika čaka le denarna kazen v višini nekaj sto evrov.

Zadnje čase imajo veliko primerov popolnoma zapuščenih živali, predvsem naj bi jih bilo več v zadnjih šestih mesecih. "Spomladi smo imeli psa, ki je bil 14 dni zaprt na balkonu, ker se je lastnik odselil v drugo državo," pojasnjuje Samčeva in dodaja, da se take stvari dogajajo precej pogosto.

'Živalska policija da, a previdno'

Sama se strinja, da je slovenska zakonodaja, ki ureja ta področja, potrebna sprememb. Na vprašanje, ali podpira tudi uvedbo t. i. živalske policije, pa je odvrnila, da je to ena od možnosti. Idejo samo podpira, glede same uresničitve pa meni, da bi bilo treba dobro razmisliti, kdo in kako bi to izvajal. Za tako stvar je potrebno veliko znanja in izkušenj. Pri tem je pojasnila, da ni vedno treba enako ukrepati v podobnih primerih. "Če bi to šlo v neke nestrokovne roke, se bojim, da bi lahko nastal še večji kaos, kot je. Te pristojnosti je treba dati nekomu, ki bi to res rad počel s srcem in znanjem." V prid takšni organizaciji govori tudi preobremenjenost Vursa, saj po besedah Polone Samec, inšpektorji v glavnem nimajo časa nadzirati lastnikov hišnih ljubljenčkov, temveč se povečini ukvarjajo le z gospodarsko živino.

Na koncu je povedala, da imajo trenutno v zavetišču 48 psov in 90 mačk, "kar je katastrofa". Od tega je le pet odstotkov psov čipiranih, čipiran pa bi moral biti vsak pes, ki je bil cepljen oziroma je starejši od treh mesecev. Če pes ni cepljen, potem ne morejo odkriti niti lastnika, saj v tem primeru ni zapisan v centralni register psov. Vurs ob tem sporoča, da kazen za neregistriranega psa lastnika stane med 200 in 400 evri.

Slovenska zavetišča za živali pred turistično sezono pokajo po šivih. (Foto: Jani Dolinšek)

Na vprašanje, kako gleda na lastnika, ki sam pripelje žival v zavetišče, pa je odgovorila, da je odvisno od primera do primera. Če lastnik žival pripelje, ker je nima več interesa imeti oziroma se seli, pa sam ni poskusil nobene druge možnosti, pravi, da ni "neke silne mere spoštovanja" do takega človeka. "Napišemo mu račun za oddajo živali v zavetišče, podpišemo izjavo, da se živali odpoveduje, in mu rečemo nasvidenje," pravi vodja zavetišča, hkrati pa dodaja, da žival pripeljejo tudi obupani lastniki, ki so poskusili vse druge možnosti. Do takih pa so razumevajoči in poskušajo pomagati, da se za žival in lastnika izteče kar se da dobro. Po njenih besedah lažje oddajajo živali, ki so mlade in prijetnejšega videza, starih pa ljudje ne jemljejo tako lahko. Tako naj bi bil neki pes v zavetišču že dve leti in tri mesece.