Bi radi pomagali tudi po smrti? Lahko, če darujete organe

Te dni je v zadnjem mesecu in pol posadka Slovenske vojske in ekipa programa Slovenija transplant z vladnim letalom falcon iz Berlina uspešno pripeljala že tretje srce za presaditev. Darovanje organov ali tkiv po smrti lahko pomeni, da smo rešili življenje na smrt bolnemu človeku, da smo ledvičnemu bolniku znova omogočili svobodno življenje, da smo slepemu povrnili vid …

Darovalec je lahko vsak, če govorimo o opredelitvi na deklarativni ravni, če pa beseda teče o oceni primernosti za darovanje pri umrlo osebi, potem so seveda kriteriji bolj selektivni, je jasna direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec. ''Postopek ocenjevanja poteka klinično in laboratorijsko zaradi preverjanja funkcionalnosti organa, odsotnosti zelo invazivnih malignih obolenj ter neozdravljive okužbe. Če so ugotovljena obolenja, ki sem jih omenila, se presaditev organov ne more izvesti. A vendar, za darovanje se lahko opredeli vsak posameznik, kar je zelo pomembno za spodbujanje darovanja,'' je poudarila Avsečeva.

In kako lahko nekdo uradno postane darovalec organov po smrti? ''Oseba, ki se želi opredeliti na pravno veljaven način in biti vpisana v register opredeljenih darovalcev, se mora javiti pri pooblaščenih osebah pri RK, Slovenija transplantu, nekaterih osebnih zdravnikih in tudi na centrih za transfuzijo. Natančni podatki so na internetni strani www.slovenija-transplant.si,'' je razložila Avsečeva in dodala, da si seveda lahko vsak še premisli in se izpiše iz seznama. To mora opraviti pri njihovem zavodu, ki je tudi edini upravljavec podatkov v zvezi z registrom darovalcev vpisanem na kartici ZZZS.

Slabša oskrba v primeru nesreče? 'Nikakor ne'

Okoli darovanja organov vseskozi kroži nekakšen mit, da je potencialni darovalec organov po smrti v primeru nesreče deležen slabše zdravniške oskrbe. Avsečeva je odgovorila, da je to vprašanje zelo stereotipno, ki pa nima osnove v dejanskih postopkih pri zdravljenju.

''Tehnična in dovolj trdna varovalka je, da se lahko pogovarjamo ali preverjamo ali je nekdo darovalec ali ne le po ugotovljeni smrti. Vsak vpogled v register pred tem je hud prekršek in zahteva ukrepanje odgovornih. Obstaja pa tudi človeška varovalka, ki onemogoča umsko zdravemu človeku, da bi počel dve nasprotujoči si zadevi istočasno, torej zdravljenje in morda skrajševanje življenja,'' je bila jasna.

''Zdravljenje hudih možganskih poškodb ali obolenj je zahtevno in poteka po natančno določeni shemi in protokolih za akutne situacije. Vsako namerno odstopanje pomeni malomarnost ali celo kriminal. Poleg tega je za takšnega bolnika, ki se kot akutno zdravi v enoti za intenzivno terapijo odgovornih več strokovnjakov, gre za timsko delo. Če gre za poškodbo, je v zdravljenje obvezno vključen še nevrokirurg in tudi drugi kolegi intenzivne medicine, saj zdravljenje traja vseh 24 ur in se zdravniki ob enem bolniku menjajo. Skupina odgovornih strokovnjakov redno poroča o kliničnem stanju in se posvetuje možnih dodatnih terapijah na vsakodnevnih sestankih. Kot sem že dejala, vsako odstopanje od tega načina dela ni sprejemljivo in ga je potrebno v okviru oddelka ali bolnišnice obravnavati in prekiniti.''

Svojci lahko posredujejo …

Nekateri so opozorili, da lahko svojci preprečijo odvzem organov po smrti. Avsečeva je pojasnila, da ''če je oseba opredeljena na pravno veljaven način, nasprotovanja svojcev ni potrebno upoštevati''. Ampak to je pravna razlaga. ''V bolnišnici se zavedamo, da je treba upoštevati tudi odnos z živimi in se izogniti konfliktni situaciji s svojci in se z njimi raziti na miren način. K sreči takih situacij ni veliko.''

Svojci na drugi strani lahko tudi dovolijo odvzem organov. ''Pogovor s svojci je zelo pomemben in po naši zakonodaji povsem ustrezno nadomešča uradno opredelitev posameznika. Svojci imajo možnost, da povedo ali je umrla oseba nasprotovala darovanju oz. kaj menijo sami, da bi pokojnik storil v zvezi z darovanjem. Torej pogovor s svojci je usmerjen na pokojnikove želje in način življenja, iz katerega lahko sklepajo, kako bi se opredelil. Če svojci ne morejo oceniti, kaj bi storil umrli, lahko izrazijo tudi svoje mnenje, a pogovor s svojci poskušamo usmeriti, kot sem omenila, do želja in možne opredelitve umrlega.''

Tudi pri nas se soočamo s pomanjkanjem organov

V Sloveniji presajamo srce, jetra, ledvice in pljuča mrtvega darovalca, v tujini pa presajajo tudi trebušno slinavko in tanko črevo. Presajajo pa tudi roženice, kosti, koža, sklepi, vezi, srčne zaklopke, žile.

''Zelo se trudimo, da bi lahko odvzeli organe pri vsakem primernem darovalcu. Povsod in tudi pri nas se soočamo s pomanjkanjem organov za presaditve,'' je dejala direktorica zavoda Slovenija transplant.

''Naj pa v zvezi s tem komu odvzamemo organe in kdaj, omenim eno zelo pomembno fazo t.j. zaznavanje mrtvih možnih darovalcev, ki se izvaja v Enotah intenzivne terapije, kadar so primerni medicinski kriteriji in seveda po pogovoru s svojci. Zaznavanje pa ni vedno 100 odstotno in v posameznih državah je odstotek uspešnega zaznavanja zelo različen. V Španiji so vpeljali zelo učinkovit nacionalni program in zato dosegajo visoko stopnjo zaznavanja, v Sloveniji bi lahko rekla, da zaznamo približno 70 odstotkov mrtvih darovalcev, a v nekaterih bolnišnicah tudi preko 90 odstotkov, npr. SB Celje in SB Ptuj. To je odvisno od uspešnega dela in organizacije aktivnosti za pridobivanje in darovanje na bolnišničnem nivoju, kar pa vodi bolnišnični koordinator. Motiviranost vseh odgovornih sodelavcev za to področje je pa odvisna tudi od vodstva bolnišnic in specifičnega znanja iz te dejavnosti. Slovenija transplant pripravlja nacionalno shemo za izobraževanje, po kateri bomo edukacijo še boljše sistemsko uredili, čeprav delamo na tem že od začetka obstoja zavoda.''

Pazljivo pri transportu

Avsečeva je opozorila, da je dodelovanje organov najbolj ustreznemu prejemniku in transport organov zahteven medicinski postopek, ki je jasno določen in upošteva medicinske, regionalne in tudi etične kriterije. Transport mora biti izveden zelo pazljivo in varno, da se organi ne poškodujejo. ''Izmenjujemo jih na območju srednje evropske fundacije Eurotransplant, včasih sprejmemo tudi kakšen organ izven te mreže, ampak opremljen z jasno dokumentacijo, pripravljeno v državi, kjer je bil organ odvzet. V dokumentaciji morajo biti podatki o soglasju, vsi medicinski podatki za oceno primernosti za presaditev organa in tudi o tem, da ima država urejen sistem za to področje. Vse to se že pred sprejemom dogovorimo in podatke tudi izmenjamo preden se izvede transport organa,'' je še razložila.