Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta škodljivih snovi. Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi.
Individualna kurišča povzročajo preseganje teh delcev v času kurilne sezone, zato se na ministrstvu usmerjajo v tem času predvsem v ta kurišča. "Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša," je dejala generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte.
Številna gospodinjstva so v času krize ponovno prešla na ogrevanje z lesom. Po informacijah fakultete za strojništvo je več kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu prešlo iz drugih načinov ogrevanja na les. Boletova je zato poudarila, da mora biti les dovolj časa in pravilno sušen ter pravilno naložen v peči, da je potem izkoristek čimboljši.
Na razpolago milijon evrov, izkoriščenih pa le 81.000
Spomnila je, da država preko nepovratnih sredstev spodbuja nakupe novih kurilnih naprav. Eko sklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno šibke prebivalce, ki jim financirajo celotni obseg investicije v novo kurilno napravo z boljšim izkoristkom. Največji delež teh sredstev je bil odobren občanom v zasavski regiji, in sicer 57.000 evrov. V celoti je od milijona evrov, ki je na razpolago, izkoriščenih le 81.000 evrov.
'Ko je več kurjenja, je tudi več smrti'
Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec pa je opozoril predvsem na posledice, ki jih zdravju povzročajo delci PM10. "Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni – bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja," je dejal.
Skladno s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja 2017 v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Otorepec je opozoril, da je ta plin znan kot tihi ubijalec, saj ga ne vonjamo, ne čutimo in je zelo strupen. "Senzor je pametno, da ga imamo vsi, za vsak primer, če se karkoli vname," je še dodal.
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.