Ustavna sodnica Jadranka Sovdat (levo) je prebrala obrazložitev odločitve Ustavnega sodišča. (Foto: Miro Majcen)

Ustavno sodišče je na zahtevo DZ na seji 10. junija odločilo, da bi z zavrnitvijo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS na referendumu nastale protiustavne posledice, je na ustni razglasitvi odločitve povedal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Referenduma o noveli zakona o izbrisanih tako ne bo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič, ki sta dala tudi ločeni odklonilni mnenji. Pritrdilna ločena mnenja so dali Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec.

Zahteva predlagateljev referenduma ni utemeljena

Po mnenju ustavnih sodnikov zakonu ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, poslanci SDS in SNS. Kot še piše v razlogih za takšno odločitev ustavnega sodišča, DZ večinoma protiustavnosti sploh ne bi mogel odpraviti na drugačen način, in to niti, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (Foto: Miro Majcen)

Kot so sodniki pojasnili svojo odločitev, zakon ne ureja novega stanja za nazaj, ampak samo ugotavlja stanje, ki je že. Zakon ne vzpostavlja novih pravic. Državni zbor lahko kadar koli sprejme zakon, s katerim omeji odškodnine; to ne bi bilo protiustavno, so pojasnili. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki.

Poročevalka sodnica Sovdatova je še dejala, da je posebej pomembno, da je državni zbor s sprejemom zakona o izbrisanih zagotovil tudi moralno zadoščanje zaradi posledic, ki so nastale z izbrisom.

Možnost odškodninske odgovornosti obstaja

Če je zaradi izbrisa nastala škoda, se lahko zastavi vprašanje o morebitni odškodninski odgovornosti države, saj ima po 26. členu Ustave vsakdo pravico do odškodnine. Vendar pa lahko državni zbor kadar koli sprejme zakon, s katerim bi odškodnine omejil, je dejala ustavna sodnica poročevalka Jadranka Sovdat.

Pozitivni odzivi na odločitev sodišča

Predsednik državnega zbora Pavle Gantar je odločitev sodišča komentiral z besedami: "Danes je zelo lep in srečen dan. Referenduma ne bo." Gantar je tudi izbrisanim izrekel javno opravičilo.

"Danes smo pospravili s preteklostjo. Nobena odškodnina še ni bila izplačana in noben zločinec se ne sprehaja okoli, zato potrebe po zakonu, ki bi omejil odškodnino, trenutno ni," pa je odločitev komentirala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Odločitev so pozdravili tudi v Amnesty International Slovenije, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Mirovnem inštitutu. S to odločitvijo se slovenski javnosti daje pomembno sporočilo, da je referendum o človekovih pravicah nedovoljen, so sporočili. "Najpomembneje je, da se oblasti in javnost pričnejo zavedati, da o pravicah manjšine ne more in ne sme odločati večina," so zapisali v sporočilu za javnnost.

(Foto: Damjan Žibert)

Minister za pravosodje Aleš Zalar pa se je na odločitev Ustavnega sodišča odzval preko Twitterja, kjer je zapisal: "Ustavno sodišče je izbrisalo še zadnji poskus pogroma nad izbrisanimi."

Več odzivov na odločitev Ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj.

V društvu izbrisanih pričakovano odločitev pozdravljajo

Predsednik društva izbrisanih Irfan Beširević je dejal, da v društvu pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki so jo tudi pričakovali. Kot je dejal zakon o izbrisanih ni idelen, vendar ga podpirajo in pozdravljajo, ker si bodo vsaj nekateri lahko na ta način uredili statuse.

Problem pa ostaja glede tistih, ki so bili izbrisani in so zato morali zapustiti svoje stanovanje v Sloveniji, ki jih sedaj več ni. Ker v zakonu piše, da se morajo ti ljudje vrniti v Slovenijo in tu živeti, če želijo urediti zadeve, se postavlja vprašanje, kam se bodo vrnili, je pojasnil Beširević. Zato v društvu menijo, da bi Slovenija tem osebam morala vrniti odvzeta stanovanja ali pa jim dati nadomestna.

Glede morebitnih odškodnin pa je Beširević dejal, da te tudi, če bi bile, ne bi bile tako velike. Sicer pa je članom društva bistveno, da se uredijo statusi, ne pa odškodnine, zato nikogar ne pozivajo k tožbi za odškodnino, čeprav je to pravica vsakega posameznika, še pravi Beširević.

Spomnimo ...

Da bi o usodi zakona o izbrisanih odločali državljani na referendumu, so sicer predlagali poslanci SDS in SNS. Ustavni sodniki so odločitev, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, sprejeli minuli teden.

Novelo zakona je državni zbor sprejel marca, z njo pa naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih.

V SDS in SNS so nato vložili zahtevo za referendum o noveli, saj menijo, da bo imela finančne posledice za državni proračun. Poslanci koalicije pa so marca izglasovali sklep, da DZ zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Menijo namreč, da bi lahko z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice.

Ustavno sodišče je v začetku maja pozvalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), naj pojasni, zakaj se podatki iz aprilskega dopisa MNZ razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo sodišču posredovalo leta 2003.

Po podatkih MNZ iz leta 2009 je bilo namreč izbrisanih 25.701 oseb, medtem ko je štetje leta 2002 ugotovilo izbris 18.305 oseb. Do razlik v štetju naj bi sicer prišlo zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko.