FOTO: Bertone pozdravil izid referenduma

Slovenski premier Borut Pahor in slovenski predsednik Danilo Türk sta danes dobila visok obisk iz Vatikana. V Sloveniji je namreč državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Tarcisio Bertone, ki v vatikanski hierarhiji velja za drugega človeka, nekako na ravni predsednika vlade.

Vprašanje sedeža apostolske nunciature v Sloveniji je rešeno, je po današnjem pogovoru s kardinalom Bertonejem dejal Pahor. Bertone je izrazil zadovoljstvo nad to novico in poudaril, da bo to v korist ljudem, ne Cerkvi. Pahor je ob tem pojasnil, da je vrhovno sodišče 2. junija dokončno razsodilo v tej zadevi.

"Cerkev ničesar ne prosi zase, ne Sveti sedež, ne vaša lokalna Cerkev. Prosimo le za prostore, kjer bi lahko izvajali svoje dejavnosti in jih ponudili ljudem, v skupno dobro," je poudaril državni tajnik Svetega sedeža. "Po skoraj 10 letih smo rešili problem sedeža apostolske nunciature v Ljubljani. Deset let so si moji predhodniki in jaz prizadevali, da bi ta problem rešili in morda neko srečno naključje, morda kaj drugega, je prispevalo k temu, da je srečen konec te zgodbe sovpadal z obiskom državnega tajnika v Ljubljani," je dejal premier.

Bertone: Izid referenduma prispevek k miru

Pahor se je zahvalil Vatikanu za podporo pri iskanju rešitve spora glede meje s Hrvaško. Bertone pa je v imenu Vatikana pozdravil izid referenduma o arbitražnem sporazumu in ga označil za prispevek k miru v tem delu Evrope.

Bertone je izpostavil pozitiven rezultat nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu in poudaril, da "je to v korist miru v tem delu Evrope, še posebej med sosednjima državama, ki sta v osnovi prijateljski". "Pomembno je kreniti na skupno pot v prihodnost in rezultat referenduma gre prav v to smer," je dejal vatikanski državni tajnik.

"Sveti sedež se je od začetka iskanja poti za rešitev tega spora postavil na stališče, da je sožitje med narodi potrebno in da je to mogoče samo, če se s pravičnostjo določi meja, če je ta odprta med dvema narodoma in državama," pa je poudaril Pahor.

Spomnil je na nagovor papeža Benedikta XVI. diplomatskemu zboru 11. januarja, ko je izrecno poudaril podporo temu sporazumu. "Slovenska država je to stališče kot tudi stališče drugih državnikov, ki so podprli sporazum, cenila, tako kot ceni tudi komplimente, ki jih danes dobivamo potem, ko je večina slovenskih volivcev sprejela tako pomembno in zgodovinsko odločitev ne le zase, ampak tudi za druge narode, za mir in varnost v regiji," je še dodal predsednik vlade.

Dobri odnosi

Pahor in Bertone sta v izjavah po pogovoru na štiri oči sicer odnose med Slovenijo in Vatikanom označila kot dobre. "Morda so tu in tam pogledi, kako naj bi bila kakšna stvar urejena, različni, a ravno zaradi vsestranske poglobitve političnega in tudi osebnega zaupanja verjamemo, da bo mogoče priti do rešitve teh vprašanj," je ob tem dejal Pahor.
V pogovoru sta se Pahor in Bertone dotaknila tudi odprtega vprašanja (ne)ustanovitve vojaškega ordinariata.

"Študija, ki je bila narejena na mojo pobudo, kaže, da so vojaki s sedanjo duhovno oskrbo zadovoljni. Smo pa edina država med članicami Nata, ki institucije ordinariata nima," je dejal Pahor. Izpostavil je vprašanje, ali bi ustanovitev ordinariata prinesla kako presežno vrednost v duhovni oskrbi, ki je sedaj z vikariatom ni.

"Če bi ugotovili, da je temu tako in da s tem niso povezane kake nove lastninske zahteve ali problemi, potem verjamem, da je mogoče voditi odprto javno razpravo tudi o tem vprašanju," je glede ustanovitve vojaškega ordinariata dejal premier Pahor in poudaril, da "se ne mudi".

Nova pogodba s svetim sedežem?

Kot je dejal, je v pogovoru z vatikanskim državnim tajnikom izpostavil vprašanje, ali je sploh potrebno - če bi do take odločitve prišlo - da je to predmet nove mednarodne pogodbe med Slovenijo in Svetim sedežem, ali pa lahko na podlagi že obstoječe mednarodne pogodbe Slovenija sklene dogovor "zgolj z lokalno Cerkvijo".

Zahvala predsednika Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je tudi sprejel kardinala Bertoneja. Ob tej priložnosti se je zahvalil za jasne besede papeža Benedikta XVI. v podporo arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Sogovornika sta se dotaknila več aktualnih mednarodnopolitičnih vprašanj, predvsem razmer v Gazi.

Türk je Bertoneju predstavil svojo humanitarno pobudo za pomoč invalidnim palestinskim otrokom, ki prihajajo na zdravljenje v Slovenijo. Govorila sta tudi o pomenu prizadevanja za strpnost v družbenem dialogu, ki je edino zagotovilo za reševanje težav, ki jih prinaša gospodarska kriza.

Evharistični kongres v Celju

Obisk kardinala Bertoneja je sicer namenjen predvsem udeležbi na nedeljskem evharističnem kongresu v Celju, med katerim bo opravljena tudi beatifikacija prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. Obred beatifikacije bo v imenu papeža Benedikta XVI. vodil prav kardinal Bertone.

Na vprašanje, kako komentira očitek, da naj bi bil Grozde likvidiran, ker je bil vohun na strani okupatorja, kar naj bi dokazovalo tudi tajno pismo, je Stres odgovoril z odločnim zanikanjem.

"O tem pismu ni ne duha ne sluha. Nikoli ga še nihče ni pokazal. Sklenili smo, da glede te beatifikacije ne bomo ustvarjali novih razdorov ali kazali s prstom na kogar koli. Ne moremo reči, da ga je povozil avtobus, nismo pa odpirali starih ran, nismo obtoževali, in zato si želim, da bi tako tudi ostalo. Ravno evharistija je zakrament ljubezni in sprave. Želimo, da bi tudi ta razglasitev za blaženega potekala v smislu sprave in ne v smislu vnovičnega odpiranja starih razprtij,“ je povedal Stres.

Postulator postopka za Grozdetovo beatifikacijo Igor Luzar pa ob tem pojasnjuje, da vsebina krščanskega mučeništva ni v načinu, obsegu ali intenziteti mučenja, ampak da je mučenec iz ljubezni do vere prostovoljno dal svoje življenje. Na navedbe, da pri ekshumaciji trupla niso našli sledov mučenja, odgovarja, da je po šestih desetletjih ostalo le še okostje, Grozde pa je utrpel poškodbe na mehkih delih telesa in ne na kosteh. Postopek beatifikacije zahteva ekshumacijo trupla zaradi prepoznavanja posmrtnih ostankov in da se lahko vzamejo relikvije, ne pa da bi dokazovali, da je bil mučen, še pravi Luzar.

Stroški za kongres v Celju bodo znašali okoli 300.000 evrov, po navedbah organizatorjev pa naj bi se ga udeležilo okoli 25.000 ljudi. Udeleženci bodo med drugim prišli iz avstrijske Koroške, tržaškega dela Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije in Belgije. Celje bodo obiskali tudi Slovenci iz Argentine in Kanade.