Mnogi v naši državi se spominjajo le kolon beguncev in bombastičnih naslovov o neustavljivem begunskem valu ... A koliko teh ljudi sploh ostane v Sloveniji? V prvi polovici letošnjega leta je po podatkih Eurostata za azil v Sloveniji zaprosilo 590 ljudi, do decembra še enkrat toliko, status pa je bil priznan le 140. Lani je bilo število vlog 1308, status je Slovenija lani priznala le 170.
Ta trenutek v naši državi živi 536 beguncev - oseb s priznano mednarodno zaščito. Ob tem je v Sloveniji še 215 prosilcev, ki so v azilnem domu in izpostavah. In v te številke so že všteti tudi tisti, ki so k nam prišli prek premestitvenih shem iz Grčije, Italije ... Kar je tudi pomemben del celotnega konteksta - v Sloveniji želijo namreč ostati le redki. In kakšen je njihov vsakdan, kakšno je življenje izza številk?
Učenje slovenskega jezika, seznanjanje z novimi navadami in običaji, učenje funkcioniranja v slovenski državi, spopadanje z birokracijo ... Tudi to je del vsakdana. Velik del pomoči pri integraciji beguncev pade na nevladne organizacije. Kako izgleda življenje izza številk, kako izgleda njihov dan, njihovo življenje, s kakšnimi težavami se soočajo, kako poteka integracija v družbo, smo preverjali za 24UR Fokus. Videli boste tudi primere dobrih in slabih praks iz drugih držav.
Kako zelo se želijo prišleki vključiti v novo, slovensko družbo, se aktivno vključiti v skupnost, smo videli na primeru Ahmada Šamija, ki je v Slovenijo iz Sirije pribežal pred dvema letoma; po vojni, po balkanski poti in potem ko se je aktivno vključil v skupnost, ga je večina slovenske javnosti spoznala šele ob zgodbi o deportaciji.
