Zveza Nato je na vrhu soglasno odločila, da v Afganistan pošlje dodatne vojaške enote in da bodo inštruktorji članic urili iraške varnostne sile. Kljub temu francoski predsednik vztraja, da bi morali vojake uriti zunaj območja Iraka...
To je primer kompromisa znotraj Nata, ki odraža dolgoročne razlike v stališčih, med ZDA na eni strani, edini globalni sili znotraj Nata, in med najpomembnejšimi zahodnoevropskimi zaveznicami, glede ocene globalnih groženj in potrebe po globalnem delovanju Nata. Tukaj je en primer, ko so se dogovorili o tem, da bo Nato pomagal varnostnim silam in začasni vladi Iraka v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN, na drugi strani, da tega ne bo v Iraku samem, da v Iraku ne bi plapolala zastava Nata. In to je zahteva Francije, ki je nerodna za marsikoga, toda na drugi strani bo možno, da bo tiste sile držav članic Nata, individualnih članic, ki so že danes prisotne v Iraku, in teh je 18, torej večina, bo lahko nudila tako pomoč tudi v Iraku, toda ne kot organizacija Nato.
Torej ne gre za nekak spor v Natu?
Tukaj gre za dolgoročne razlike v stališčih, ki ponekod dosežejo raven vidnega spora. Take spore seveda skušajo prikriti.
Pri tem urjenju naj bi sodelovala tudi Slovenija. Kako konkretno?
Slovenija že sodeluje pri urjenju iraških policistov v Jordaniji in bi lahko razširili tako urjenje tudi na pripadnike varnostnih sil Iraka recimo, da bi to urjenje ravno tako potekalo v Jordaniji. Kar pa ni dogovorjeno, kako naj bi Nato izvajal tako urjenje zunaj Iraka, kdaj, kje, na kakšen način, in s kakšnim programom. Ne verjamem, da so že sprejete odločitve o tem, na kakšen način bi Slovenija pri tem konkretno sodelovala.
Leta 2005 bomo že prispevali k Natovim odzivnim silam. Zaenkrat ne bojnih enot?
Da, predvsem za našo četo, za zaščito pred atomskim, kemičnim in biološkim orožjem. In ta enota bi lahko bila uporabljena seveda tudi v okviru Natovih odzivnih sil, toda za uporabo teh odzivnih sil, tukaj je primer Afganistana, je potrebno soglasje vseh držav članic, vključno s Slovenijo. In če se bo Slovenija strinjala s tako uporabo, bomo lahko to četo tudi ponudili za kakšno operacijo.
Se lahko zgodi, da bodo morali tudi naši vojaki v Irak?
Morali ne. Če se bo slovenska vlada odločila, da bo sodelovala pri takem posegu, potem bodo seveda vojaki odpotovali.
Slovenija ima, za sedaj še vedno v okviru Nata, najmočnejšo vojaško misijo v Bosni in Hercegovini. Smo tam zato, ker najbolje poznamo jezik, razmere in kulturo, ali gre tudi za slovenske nacionalne interese?
Gre predvsem za naš nacionalni interes, ker sta mir in stabilnost na Balkanu, tudi v BiH, zanesljivo v našem interesu. Bolje čuvati ta mir v BiH, kot nekje bližje našim mejam. Poleg tega so naši vojaki in policisti bolje usposobljeni in bolj pripravni za tovrstno dejavnost, ker imajo dobre odnose s prebivalstvom in te naše zmogljivosti, enote, bodo ostale v BiH tudi potem, ko se bo Nato umaknil in te naše zmogljivosti bodo prešle v okvir Evroforja, torej mirovnih sil Evropske unije in bodo naprej sodelovale pri ohranjanju miru in varnosti v naši neposredni soseščini.
