Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je v četrtek prispel na svoj drugi uradni obisk v Slovenijo, se je danes sestal z gostiteljem, premierjem Janezom Janšo, nato pa še s predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom DZ Gregorjem Virantom. Nagovoril je tudi poslance v DZ. Iz Slovenije bo odpotoval še v preostale države na območju nekdanje Jugoslavije.
Trije novi mostovi za Slovenijo
Generalni sekretar ZN je v nagovoru poslancem državnega zbora izpostavil najpomembnejše zasluge Slovenije v mednarodni skupnosti in naloge, ki jo še čakajo. Med slednjimi je med drugim omenil prizadevanja za spravo in trajno stabilnost na območju nekdanje Jugoslavije, kjer danes začenja turnejo z obiskom v Sloveniji.
Ban je dejal, da je s Slovenijo globoko povezan in nanjo zelo navezan, med drugim tudi zato, ker je bil pred leti pooblaščeni južnokorejski veleposlanik za Slovenijo. "Čutim Slovenijo," je njegov razlog za vračanje v državo.
Pojasnil je, da je bil kot generalni sekretar ZN v Sloveniji že leta 2008, ko se je med drugim sprehodil čez Tromostovje. Danes je zato spregovoril o treh novih mostovih za Slovenijo. "Prvi most je most med vašo jugoslovansko preteklostjo in evropsko prihodnostjo. Drugi most povezuje vaše sosede v regiji z njihovimi evropskimi hotenji. In tretji most je most med ZN in Slovenijo, ki nas povezuje v našem globalnem poslanstvu miru, razvoja in človekovih pravic," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo tudi to "tromostovje" enako mogočno in veličastno kot pravo.
Slovenija pomembna na področju ženskih pravic
Omenil je tudi sodelovanje Slovenije v mednarodnih silah ZN po svetu, sodelovanje pri odstranjevanju min in sodelovanje v Zavezništvu civilizacij. Slovenija je po njegovih besedah odlično delovala v VS ZN in svetu ZN za človekove pravice, zelo je pomembna na področju ženskih pravic.
Ob tem je poslance pozval, naj še naprej "vlagajo v ženske in deklice" ter se osredotočijo na področja, ki bodo prinesla konkretne rezultate. Pohvalil je tudi skrb za Rome in dejal, da bo med turnejo po nekdanjih jugoslovanskih republikah pozival k izkoreninjenju diskriminacije do Romov in zagotavljanju temeljnih pravic zanje.
Spomnil je na besede nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana ob osamosvojitvi Slovenije: "Danes so dovoljene sanje. Jutri bo nov dan."
"Danes bi Sloveniji predlagal, naj si dovoli sanje tudi za naš svet," je poudaril in dodal, da se ta majhna država z dolgo zgodovino lahko ozre navzven. Po njegovih besedah slovenska himna, Zdravljica, velja za ves svet. Po njegovem mnenju potrebujemo svet, kjer bo prepir pregnan in bomo vsi živeli kot sosedje. "Skupaj smo močnejši, bodimo partnerji še naprej," je ob zaključku govora v slovenščini dejal Ban in požel bučen aplavz poslancev.
S Türkom o ukrepih v Siriji
Ban Ki Mun in predsednik Türk sta se med drugim pogovarjala o razmerah v Siriji in se zavzela za soglasje Varnostnega sveta ZN glede nadaljnjih ukrepov v zvezi s to državo, so sporočili iz urada predsednika republike.
Kot so zapisali, sta sogovornika obravnavala tudi vprašanja preventivne diplomacije, človekovih pravic ter nalog mednarodne skupnosti na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja po nedavni konferenci ZN o trajnostnem razvoju Rio+20. Strinjala sta se, da je trenutno osrednjega pomena razvoj institucionalne strukture v okviru ZN, ki naj zagotovi uresničevanje usmeritev, sprejetih na konferenci.
Türk in Ban sta se dotaknila tudi vprašanja merjenja družbenega in ekonomskega razvoja ter izkušenj ZN na tem področju. Ugotovila sta, da je napočil čas, da se pregleda dosedanja praksa in da se ugotovi, kateri indikatorji poleg bruto domačega proizvoda lahko pomagajo pri merjenju napredka in določanju ustrezne ekonomske in socialne politike držav.
Z Janšo o vlogi Slovenije na Zahodnem Balkanu
Ban Ki Mun je po srečanju s premierom Janšo izrazil globoko razočaranje, ker Varnostni svet ZN v četrtek ni sprejel resolucije o Siriji. Tudi Janša je obžaloval blokado v VS ZN. Kot je dejal, Slovenija obsoja množične kršitve človekovih pravic v državi in podpira Ananov mirovni načrt.
Poleg krize v Siriji sta Janša in Ban največ pozornosti namenila razmeram na Zahodnem Balkanu in vlogi, ki jo Slovenija je in jo še lahko odigra v tej regiji.
Kot je glede Zahodnega Balkana poudaril Janša, je treba predvsem zmanjšati odrezanost regije od mednarodne skupnosti in pospešiti njeno evroatlantsko integracijo ter narediti vse, da se ne bi ponovile grozote, kakršne so se dogajale leta 1995 v Srebrenici ali v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije po koncu druge svetovne vojne. Poudaril je, da ima Slovenija v državah Zahodnega Balkana številne svoje ljudi, ki jim pomagajo pri njihovi integraciji v EU in zvezo Nato. To je po njegovem mnenju tudi največ, kar lahko za te države naredimo – da z njimi delimo znanje in izkušnje, ki smo si jih nabrali pri vstopanju v omenjeni povezavi in skozi članstvo v njiju.
Slovenija ve, da ta pot ni kratka, je poudaril premier in spomnil, da bodo države pomoč potrebovale tudi po vstopu v EU in Nato, npr. pri vključevanju v schengen in prevzemanju skupne evropske valute.
Tudi Ban je izpostavil velik pomen sodelovanja, sprave in evroatlantske integracije na Zahodnem Balkanu – ne le za regijo, ampak za stabilnost in mir v svetu. Te države so že naredile dolgo pot, a prav tako pomembna pot jih še čaka in tu je vloga Slovenije zelo pomembna, je poudaril.
Z Virantom o 20 letih članstva v ZN
V pogovoru z Virantom pa je Ban poudaril, da je Slovenija v dvajsetih letih članstva v ZN pokazala veliko zavezanost demokraciji in človekovim pravicam in se zelo izkazala kot nestalna članica in s svojim delom v Svetu za človekove pravice. "Pokazali ste vodstveno držo, vaš prispevek je bil izjemen, ste zgled, kako je treba sodelovati v mednarodni skupnosti," je dejal.
Sogovornika sta se dotaknila tudi razmer v Siriji. Ban je izrazil obžalovanje nad neenotnostjo mednarodne skupnosti pri reševanju konflikta v Siriji, ki je zahteval že ogromno žrtev. Pozval je k stopnjevanju mednarodnega pritiska in izrazil upanje, da se bo EU z drugimi državami enotno borila za ustavitev nasilja v tej državi. Virant je zatrdil, da Slovenija obsoja nasilje v Siriji in podpira krepitev pritiska mednarodne skupnosti na sirski režim.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.