Nekdanji veleposlanik Milan Balažic je medijem predstavil poročilo o okoliščinah odpoklica z mesta veleposlanika v Avstraliji, ki ga je prejel od protikorupcijske komicije (KPK).
Ta je poročilo osnovala na dokumentih, ki jih je pridobila od Balažica, zunanjega in notranjega ministrstva, opravila pa je tudi pogovore z nekdanjo premierko Alenko Bratušek, zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, Igorjem Lukšičem, dvema uslužbencema MZZ in uslužbencem kabineta Bratuškove. KPK korupcije v tem primeru ni ugotovila, je pa po besedah Balažica ocenila, da okoliščine odpoklica odpirajo vprašanja, kaj naj bi bil dejanski povod odpoklica, kar podaja sum tudi glede njegove upravičenosti in zakonitosti.
Bratuškova in Erjavec sta trdila, da Balažic ni dobival navodil glede komunikacije z obsojenim pedofilom Nicholasom Omanom. A KPK je ugotovila, da je "obstajala e-korespondenca tudi med Balažicem in uslužbencem kabineta Bratuškove glede Omanovega darila Sloveniji, kot tudi glede investicij v Sloveniji". Balažic trdi, da je bil Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v srbski entiteti BiH Republiki Srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji.
Bratuškova in Erjavec sta po besedah Balažica še julija 2014 zanikala, da sta vedela za t.i. primer Tajna diplomacija. A KPK ugotavlja, da je bil "kabinet predsednice vlade seznanjen z nekaterimi aktivnostmi Balažica glede Omanove ponudbe že v letu 2013, minister za zunanje zadeve pa je bil o zadevi seznanjen kasneje, v letu 2014".
Bratuškova: Balažic samo išče medijsko pozornost
Bratuškova je danes ponovila, da za zadevo ni vedela, poleg tega pa o kakem poročilu KPK v zadevi Balažič ne ve nič. Povedala je, da je bila pred letom in pol na razgovoru na KPK, kjer je povedala "dejstva, da Balažic ni dobil nikakršnih navodil". "To pa je vse, kar jaz o tem postopku vem," je še dejala in menila, da skuša Balažic zdaj zgolj iskati medijsko pozornost.
KPK se je sicer po Balažičevih besedah spotaknila tudi ob dejstvo, da v obrazložitvi predloga njegovega odpoklica ni bilo omenjeno njegovo dogovarjanje z Omanom brez navodil vlade ali zunanjega ministra. KPK je ugotovila tudi, da je MZZ ob pripravi predloga odpoklica vedelo, da se je in zakaj naj bi se Balažic sestal z Omanom, a je v obrazložitvi navedlo le, da je Balažic z Omanom, prosilcem za potni list, ravnal izven običajnega postopanja z ostalimi prosilci, ki zaprosijo za izdajo potnega lista. KPK je zato po besedah Balažica sklenila, da je ravnanje Bratuškove in Erjavca poseglo v pravico javnosti do obveščenosti.
Nekdanji veleposlanik še trdi, da je Erjavec s pritiski dosegel, da se na seji odbora DZ za zunanje zadeve ni razpravljalo o njegovem odpoklicu, na kar naj bi namignila tudi KPK. S tem naj bi Erjavec primer prikrival pred OZP. Iz teh ugotovitev po trditvah Balažica izhaja, da sta Bratuškova in Erjavec kršila pravico javnosti do obveščenosti, prikrivala dejstva in zavajala javnost, Erjavec pa tudi DZ. A KPK znakov korupcije v vsej zadevi ni ugotovila.
Kljub temu je Balažic danes zahteval, naj Erjavec odstopi z mesta zunanjega ministra oz. naj to od njega zahteva premier Miro Cerar. Ob tem je izrekel podporo interpelaciji, ki sta jo zoper Erjavca vložili opozicijski SDS in NSi. Prav tako pričakuje, da bo Bratuškova odstopila s položaja poslanke. Napovedal je še vložitev kazenske ovadbe.
Erjavec očitke označil za smešne
Erjavec je očitke, da je zavajal državni zbor, označil za "naravnost smešne". Kot je poudaril, dokumenti dokazujejo ravno nasprotno. "Odpoklic je bil opravljen v skladu z zakonom," je dejal.
Povedal je še, da dokumenta o zaključku postopka ni videl, kot težavo pa izpostavil dejstvo, da KPK o zaključkih postopka ne obvešča tistega, ki je predmet prijave. Dejal je tudi, da je KPK oktobra lani sporočila, da poročila o tem primeru ni, ker ni elementov, ki bi kazali na koruptivno dejanje.
Minister je tudi ponovil razloge za odpoklic nekariernega diplomata Balažica - izguba zaupanja pri Slovencih v Avstraliji, kršitev zakona o zunanjih zadevah ter necelovito poročanje oz. zavajanje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) glede odprtja konzulata v Avstraliji.
Zdi se mu zanimivo, da Balažic svoj primer obuja v času interpelacije proti njemu. Po njegovih besedah je zanimiva tudi povezava med Balažicem in poslancem NSi Matejem Toninom, enim od glavnih podpisnikov interpelacije, ki da ga je Balažic pred časom po Erjavčevih besedah "označil za pravi material za premierja". Minister zato meni, da gre za "usklajeno akcijo NSi".
Štefanec: Erjavec in Bratuškova nista ravnala koruptivno
Predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec pa je potrdil, da so v KPK videli Balažičev dokument in da dejansko vsebuje določene dele odločbe. A poudaril je, da dokument vsebuje iztrgane stavke oz. odstavke iz odločbe.
Štefanec dokumenta ni želel komentirati, saj da ga ne pozna v podrobnosti. "Bil bi nekorekten, če bi na prvo roko primerjal ugotovitve iz Balažičevega dokumenta in našo odločbo. Ne upam si," je povedal. "Dokument vsebuje tudi številne zaključke, ki jih je naredil Balažic sam," je pripomnil.
Je pa potrdil, da KPK v tej zadevi ni zaznala znakov morebitne korupcije. "KPK se ne ukvarja z zadevami, kot je recimo, ali sta Erjavec in Bratušek določene stvari vedela in veleposlaniku dajala neka navodila. KPK se ukvarja z dejanskim stanjem, ki lahko pomeni kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mi v ravnanju Bratuškove, Erjavca, konec koncev pa tudi v ravnanju Balažica nismo zaznali kršitev," je poudaril. "V to, ali posamezne stvari pomenijo kršitev drugega predpisa, pa se mi nismo spuščali, ker to ni naša pristojnost," je dodal vodja KPK.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.