Slovenija

Azilanti lahko ostanejo v Sloveniji

Ljubljana, 03. 04. 2006 14.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenski policisti morajo tujca, ki izrazi željo za azil, napotiti v dom. Prisilni izgon pred pravnomočnostjo ni možen.

Prosilci za azil v domu v Ljubljani.
Prosilci za azil v domu v Ljubljani. FOTO: POP TV
Ustavno sodišče je ocenilo tudi možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic prosilcem za azil zaradi izvrševanja določb 37. in 41. člena, ki določajo, da vložena tožba ne zadrži izvršitve sklepa o zavrženju prošnje za azil, če prosilec prihaja iz varne tretje države, in izvršitve sklepa o zavrženju ponovne prošnje za azil. Res je, da gre za posebna položaja, vendar bi tudi v tem primeru, če bi bil lahko po vročitvi (še pred pravnomočnostjo) navedenih sklepov prisilno odstranjen z ozemlja Slovenije, prosilcu za azil s tem nastale nepopravljive posledice.

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo nekatere določbe zakona o azilu. Zadržane določbe se nanašajo na predhodno obravnavo policije, ki bi lahko tujce, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo, prisilno odstranila iz države. Ustavno sodišče tako pristojnim organom nalaga, da morajo do dokončne odločitve tujce, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo in izrazijo namen vložiti prošnjo za azil, takoj napotiti v azilni dom.

Pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o azilu je na ustavno sodišče vložila skupina 71 prosilcev za azil s prvopodpisanim Alijem Berisho, zastopa pa jih Matevž Krivic, ter poslanci LDS in SD. Oboji so predlagali tudi začasno zadržanje izpodbijanih členov.

Poslanska pobuda se je nanašala predvsem na uvedbo tako imenovanega predhodnega policijskega postopka obravnave prosilca za azil in ukinitev brezplačne pravne pomoči prosilcem v postopku na prvi stopnji. Predhodni policijski postopek je sporen zato, ker lahko policist "zaključi tretma" prosilca za azil in ga obravnava po zakonu o tujcih, še preden pride do procedure po zakonu o azilu.

Nič več prisilnega odstranjevanja

Prosilci za azil
Prosilci za azil FOTO: POP TV
Začasno zadržanje določb pomeni, da se bo do končne odločitve ustavno sodišče uporabljala določba 40. člena zakona o azilu, po kateri se sme tujec odstraniti šele z nastopom pravnomočnosti.

Glede zadržanja določb 26. člena azilu pa je položaj drugačen. Začasno zadržanje teh določb ne pomeni vzpostavitve veljavnosti določb, kakršne so veljale pred sprejetjem novele. Zato je US določilo način izvršitve začasnega zadržanja 26. člena. Po njem morajo pristojni organi za nadzor prehajanja čez državno mejo in drugi državni organi ali organi lokalnih skupnosti v času učinkovanja zadržanja tujca, ki nezakonito vstopi ali nezakonito prebiva v Sloveniji in izrazi namen vložiti prošnjo za azil, takoj napotiti v azilni dom.

Ustavno sodišče je v obravnavanem primeru najprej ocenilo možnost nastanka težko popravljivih posledic tujcem, ki bi izrazili namen vložiti prošnjo za azil, če bi se izvrševale določbe 26. člena zakona o azilu. Te določajo postopek obravnave tujca, ki je nezakonito vstopil ali nezakonito prebiva v Sloveniji in je izrazil namen, da bo zaprosil za azil. Na njihovi podlagi bi bil lahko tujec po predhodni obravnavi policije prisilno odstranjen z ozemlja Republike Slovenije, pri čemer v tej fazi ustavnosodne presoje še ni jasno, ali bi mu bila pri tem zagotovljena zadostna procesna jamstva, ugotavlja ustavno sodišče.

Če bi ustavno sodišče pozneje ugotovilo, da ta niso zadostna in da so zato te določbe zakona v neskladju z ustavo, bi tujcem, ki bi se v času trajanja ustavnosodne presoje znašli v tem položaju, lahko nastale nepopravljive škodljive posledice, svojo odločitev še utemeljujejo ustavni sodniki.

V LDS in SD zadovoljni 

V poslanskih skupinah LDS in SD so z odločitvijo sodišča zadovoljni. "Za to smo se zavzemali ob vložitvi ustavne presoje in veseli nas, da so nam ustavni sodniki pritrdili. Še več, da ne bi prišlo do pravne praznine, je ustavno sodišče določilo, kako morajo pristojni organi ravnati v primeru zadržanja tujca, ki nezakonito vstopi ali nezakonito prebiva v Sloveniji," so sporočili iz LDS.

Predlagatelj zakona, ministrstvo za notranje zadeve, pa bo odločitev komentiral na torkovi novinarski konferenci.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.