'Avtisti legalno ne obstajajo'

Center za avtizem je danes opozoril na neuresničevanje pravic oseb z avtizmom, ki po besedah predsednice centra Vesne Melanšek "legalno ne obstajajo". V centru se zavzemajo za kategorizacijo avtizma, je pojasnila, predsednik DZ Pavel Gantar pa je po srečanju z njimi ocenil, da je ta problem v veliki meri rešljiv znotraj obstoječe zakonodaje.

Predstavnikom Centra za avtizem je Gantar predstavil možnosti za reševanje položaja oseb z avtizmom v okviru parlamenta. Predlagal jim je, naj se obrnejo tudi na pristojna ministrstva in ugotovijo, ali obstaja skupna volja, da se zadeve uredijo v skladu z njihovimi pričakovanji. DZ je odprt za pobude oseb z avtizmom in njihovih bližnjih, je dejal in zatrdil, da bodo njihove pobude v okviru ustreznega odbora tudi resno obravnavali. Če jih bodo prepoznali kot pravilne in potrebne, jih bodo tudi sprejeli.

Predsednik parlamenta "težko reče", ali so možnosti za avtiste zlasti v spreminjanju zakonodaje. Morda bo treba spremeniti tudi kakšen zakon, pravi, a obenem meni, da je to področje mogoče urediti tudi znotraj obstoječe zakonodaje.

Predsednica društva Center za avtizem je po srečanju s predstavniki resornih parlamentarnih delovnih teles zatrdila, "da avtizem legalno ne obstaja in da osebe z avtizmom ne uživajo svojih pravic, ker se njihove potrebe ne naslavljajo in ne podprejo". Po njenih besedah večina držav že uresničuje pravice za avtiste, ki jih je Evropski parlament sprejel leta 1996, Slovenija pa ne priznava, da imajo osebe z avtizmom posebne potrebe. "Zato v Sloveniji nimamo storitev za avtizem, zato ignoriramo ta problem, osebe z avtizmom nekako propadajo, ne prinesejo družbi, kar bi lahko, in so nesrečne v svojem življenju," je poudarila Melanškova.

Po njenem mnenju je najprej treba spremeniti kategorizacijo avtizma kot posebne motnje. Pojasnila je, da se je z enakimi zahtevami na DZ obrnila že leta 2005, vendar ni prišlo do sprememb. Center za avtizem tako po njenih besedah od odgovornih "nič več ne pričakuje, temveč zahteva". Če jim slovenska politika ne bo prisluhnila, pa se bodo, tako napoveduje Melanškova, obrnili na Evropski parlament.

Po ocenah predsednice Centra za avtizem je v Sloveniji okoli odstotek avtistov. Pri tem je zlasti izpostavila, da zaradi pomanjkanja pomoči in zaradi neustrezne obravnave otroci z avtizmom ne izkoristijo svojih potencialov. "Potrebovali bi le pomoč in podporo pri učenju tistih stvari, ki se jih drugi otroci naučijo samoumevno. Svojih veščin namreč otroci z avtizmom ne morejo razvijati brez ustrezne podpore," je sklenila.

Predstavniki centra za avtizem so se danes v okviru akcije Avtisti so, avtizma ni/Podpiram pravice oseb z avtizmom srečali tudi z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, ki je izrazila voljo za pomoč. Predstavniki Centra za avtizem so ji predstavili tudi svoje delovanje in težave, s katerimi se soočajo kot edini center, ki se celovito ukvarja z motnjami avtističnega spektra. Čebašek Travnikova jih je prosila, da ji posredujejo program, dokumentacijo o dosedanjem sodelovanju s slovenskimi vladnimi in drugimi ustanovami ter smernice njihovega delovanja. "Na podlagi tega bomo s strokovnimi sodelavci pripravili vsebine, ki jih lahko sprožim na mojih rednih delovnih srečanjih na ministrstvih," je povedala.