Policist, ki je bil v spremstvu prebežnikov do avstrijske meje, nas je opozoril, da so v nedeljo avstrijski kolegi zavrnili tri avtobuse migrantov. Avstrijci so namreč ob pomoči prevajalcev tujce postavili na laž – ti so trdili, da so iz Sirije in Afganistana, a se je izkazalo, da so bili predvsem iz Maroka in Irana. Avstrijski varnostni organi so jih tako zavrnili in jih vrnili nazaj v Slovenijo.
Na Generalni policijski upravi (GPU) so nam potrdili, da so do danes zjutraj Avstrijci zavrnili skupno 413 tujcev, a so pojasnili, da je "edini razlog zavrnitve ugotovitev avstrijskih varnostnih organov, da tujci ne prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so državljani". Razlog zavrnitev torej ni v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območjih. "Avstrijski varnostni organi tako sprejemajo tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana ipd.," so pojasnili na GPU.
Slovenska stran po navedbah policije vse zavrnjene tujce namešča v Center za tujce v Postojni, kjer jih ponovno registrirajo, pri čemer sodelujejo tudi pogodbeni prevajalci.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je pojasnil, da skušajo z zavrnjenimi tujci opraviti dodatne razgovore in ugotoviti njihove identitete ter države izvora, nato pa jih predati avstrijskim varnostnim organom.
Po naknadnem preverjanju oziroma ponovni registraciji so Avstrijci že sprejeli več kot 200 predhodno zavrnjenih migrantov, za ostale pa postopek še poteka.
Avstrijci poostrili registracijo tujcev zaradi indicev o terorističnih napadih
Šefic je poostren nadzor na popoldanski novinarski konferenci pojasnil z opozorili, ki so jih v zadnjih dneh prejeli avstrijski varnostni organi. "Avstrijski varnostni organi so v zadnjih dneh dobili nekaj opozoril, kar se tiče njihove varnostne ogroženosti, obstajajo indici, da bi lahko v Avstriji prišlo do izvedb terorističnih napadov. Grožnje se nanašajo na velika mesta, sploh Dunaj, zato avstrijski varnostni organi izvajajo poostrene varnostne nadzore. Zavračajo vstop vsem tistim, za katere ne morejo ugotoviti njihove identitete in države izvora, ker to predstavlja visoko stopnjo tveganja. Gre za ugotavljanje identitete in države izvora, ne za zavračanje migrantov, ker prihajajo iz varnih držav" je na novinarski konferenci povedal Šefic.
Avstrijski varnostni organi so zato "na vstopno točko Karavanke/Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo da so državljani. Tovrstna dodatna jezikovna kontrola se je pričela 26.12.2015, in s tem datumom so pričeli tudi zavračati prve skupine tujcev," je pojasnila Vesna Drole iz GPU.
"Tako je bilo tudi v konkretnem primeru tujcev, ki so bili zavrnjeni zaradi njihovega nesodelovanja v postopku, zaradi česar ni bila potrjena njihova identiteta oziroma država izvora. Avstrijski varnostni organi so jim pripravljeni dovoliti vstop v državo, ko bo njihova identiteta oziroma država izvora ugotovljena," je pojasnil Drago Menegalija iz GPU.
Najprej povedo pravo državljanstvo, Avstrijcem pa povedo nekaj drugega
Kot so še pojasnili na policiji, se pri registraciji tujcev za ugotavljanje njihove identitete oziroma porekla poslužujejo dokazov, ki jih zberejo pri pregledu, zbranih obvestilih ter s pomočjo tolmača, ki glede na obliko jezika lahko opredeli, iz katerega območja tujec prihaja, saj je denimo alžirska arabščina povsem drugačna od sirijske.
Kaj če Avstrijci ne bi sprejeli zavrnjenih migrantov?
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Avstrijci po ugotovitvi identitete in države izvora ne bi sprejeli zavrnjenih migrantov, je Šefic odgovoril, da bo tudi Slovenija morala zahtevati natančne podatke na svoji meji, Hrvaška pa na svoji in tako dalje. "Nujno je začeti na začetku in izvesti temeljito registracijo in na celotni poti potem preverjati podatke. Še vedno obstaja možnost, da se kdo pretihotapi čez filtre, ampak več kot je teh filtrov, manjša je možnost," je dodal.
Slovenija ni ogrožena
Slovenija ni ogrožena, a so slovenski varnostni organi kljub temu pozorni in izvajajo poostrene varnostne ukrepe. Policija sodeluje z varnostnimi organi tako znotraj Slovenije kot službami iz tujine, zaenkrat pa nima nobenih indicev, da bi lahko bila Slovenija ogrožena, je pojasnil Šefic in dodal, da "moramo vseeno biti pripravljeni".
Ne zavračamo migrantov, ker jih Hrvaška ne sprejema
Če bo Nemčija uvedla omejitev sprejema migrantov, je Slovenija pripravljena in bo ustrezno ukrepala, je zagotovil.
Šefic je pojasnil tudi, da Slovenija zavrača tiste migrante, ki skušajo priti čez zeleno mejo, tistih iz masovnega migrantskega toka pa ne, ker Hrvaška ne sprejema nikogar nazaj. "To je tudi prva točka dnevnega reda, o kateri se moramo dogovoriti z njimi," je dodal.
Slovenija je sicer po njegovih besedah že predlagala sestanek s hrvaško mejno policijo na temo poostrenega nadzora nad identiteto migrantov. Na njem bi od hrvaške strani zahtevali natančnejšo identifikacijo tujcev.
Poostreni ukrepi posledica napovedanih sprememb schengena
Spremembe v postopkih na meji so povezane tudi z napovedanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni. Komisija je namreč sredi decembra predlagala spremembe Zakonika o schengenskih mejah, kjer predlagajo spremembo člena, ki določa mejno kontrolo. Sprememba se nanaša na mejno kontrolo v državah, ki uživajo pravico do prostega gibanja, pri prehajanju zunanjih schengenskih meja.
Mejni nadzor ob izstopu in vstopu bi vseboval preverjanje državljanstva osebe in potovalnih dokumentov, vključno s preverjanjem v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolu in nacionalnih bazah podatkov policije, ter preverjanje, ali oseba ne predstavlja grožnje notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom ter javnemu zdravju.
O predlogu se bodo sicer na nivoju EU šele usklajevali in razpravljali. "Slovenska policija ima v tej zvezi zadržek, saj to pomeni sistematično kontrolo vseh potnikov, ki prestopajo slovensko–hrvaško mejo. Tako bi morali torej sistematično kontrolirati vse, ki v poletnih mesecih potujejo na poletni dopust na Hrvaško," so pojasnili na GPU. Takšna mejna kontrola pa bi povečala čakalne dobe pri vstopu in izstopu v državo.
Glede tega predloga je Šefic pojasnil, da bi v tem primeru morali po vseh evidencah preverjati vse osebe, ki vstopajo v državo, tudi državljane EU, in ne le državljanov tretjih držav, kakor do zdaj. Takšno preverjanje traja minuto na osebo, v času turistične sezone pa bi to pomenilo izjemno obremenitev policije, je pojasnil Šefic. Sprejetje takšnega dogovora bi sicer trajalo več mesecev, saj gre za zakonodajni postopek.
Spomnil pa je tudi na predlog za vzpostavitev evropske mejne straže. Tudi o tej temi bo v prihodnjih tednih potekala intenzivna razprava, je povedal.
Vlada nadaljuje s postavljanjem žičnate ograje
Migrantski val sicer tudi v teh dneh ne pojenja. Pritok beguncev in migrantov v Slovenijo je stalen, na dan po besedah Šefica v Slovenijo prispe okoli 4000 migrantov.
V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 3150 migrantov, od sredine oktobra pa skupno 372.752. Danes do 18. ure je državo zapustilo 3887 migrantov, skupno pa 360.091. V Centru za tujce v Postojni je bilo ob 18. uri 58 migrantov, v sprejemnem centru Livarna v Dobovi pa 1060, kažejo podatki policije.
Od 11. novembra, ko je vlada začela postavljati prve metre žice na južni meji, je do zdaj postavljenih že 153 kilometrov žičnate ograje. Žico z rezili so včeraj začeli postavljati tudi med mejnima prehodoma Zavrč in Dubrava.
Poziv vladi: 'Odstranite nevarne ograje'
Predstavniki Društva Bela krajina so danes na vladi vložili javni poziv k takojšnji odstranitvi žičnate ograje. Prepričani so, da ograja za Belo krajino pomeni uničujoč ekonomski, ekološki, psihološki in socialni udarec, hkrati pa menijo, da je postavljena v neskladju z ustavo.
Namesto žične ograje bi morala država postaviti le krajše, usmerjevalne, nenevarne pregrade ob mejnih prehodih, ki bi zagotavljale večjo varnost beguncev, prostovoljcev in policistov, so v pismu, ki ga je prebral predsednik Tone Grahek, zapisali v društvu.
Člani društva opozarjajo, da tudi Bela krajina, tradicionalna pokrajina izseljevanja, s kilometrskimi žičnimi pregradami doživlja negativne posledice varnostne nesposobnosti EU ter nesposobnosti slovenske in hrvaške politike, da bi celostno, sočutno in odgovorno pristopili k reševanju migracij. Do slednjih bo prihajalo tudi v prihodnje, zlasti zaradi naraščajoče družbene neenakosti in posledic podnebnih sprememb, so prepričani.
Bela krajina pa medtem postaja vse bolj obrobna slovenska pokrajina, zdaj pa je izolirana še z žično ograjo, opozarjajo v pismu. Menijo, da ograja ni nevarna le ljudem in živalim, ampak prinaša dodatno opustošenje prometno, razvojno, zaposlitveno in investicijsko zapostavljene obmejne regije.
Ograja jemlje kruh zlasti prebivalcem, ki so eksistenčno odvisni od turizma ob Kolpi, opozarjajo. Zato so prepričani, da bo žica zadala še dokončni finančni udarec vsem naporom, ki jih ljudje na obeh bregovih Kolpe vlagajo v izboljšanje življenjskih razmer.
Prav tako so prepričani, da ograja z varnostnega vidika ničesar ne rešuje in da se varnostne težave v 21. stoletju ne more reševati s tovrstnimi rešitvami, tudi s panelnimi ograjami ne.
Hkrati je treba po njihovem popisati in izplačati vso škodo prizadetim prebivalcem in organizacijam, denimo lovskim in ribiškim družinam. Slovenska in hrvaška vlada bi se morali po njihovem sestati na takojšnjem akcijskem sestanku, na katerem bi se dogovorili o skupnem humanem načinu reševanja begunske problematike.
Od danes delno odprt stari mejni prehod Šentilj
Z današnjim dnem bo znova odprt stari mejni prehod Šentilj. Do nadaljnjega bo za osebni promet odprt med 6. in 22. uro, promet tovornih vozil pa bo še naprej potekal prek novega mejnega prehoda po avtocesti A1. Policisti voznike prosijo, naj prilagodijo hitrost vožnje prometni ureditvi, so sporočili s Policijske uprave Maribor.
Prehod so po navedbah policije odprli na podlagi prizadevanj slovenske in avstrijske policije ter lokalnih skupnosti pri urejanju migracijskih tokov. Prometna ureditev bo prilagojena trenutnim razmeram na tem območju.
Prehod so zaprli sredi oktobra zaradi povečanega števila migrantov. Za ponovno odprtje prehoda si je Občina Šentilj prizadevala, ker je zaradi njegovega zaprtja utrpela gospodarsko škodo. Potem ko so tam postavili begunski center in zaprli cesto, je večina tamkajšnjih gostinskih lokalov in trgovin začasno zaprla vrata.
