Avstrijski kancler Werner Faymann je po seji vlade napovedal, da bodo spomladi začeli izvajati dodatne kontrole na avstrijski južni meji s Slovenijo. Opozoril je, da pričakujejo, da se bo migrantski tok znova okrepil z izboljšanjem vremena aprila oziroma maja.
Faymann je tudi branil načrte avstrijske vlade, da se zaostri nadzor na avstrijsko-slovenski meji. Po njegovih besedah se bo varovanje meje "močno okrepilo". "Ne gre za enostavno nalogo, ampak nujno," je še dejal avstrijski kancler.
Zaostrovanje nadzora na meji je branil tudi podkancler Reinhold Mitterlehner in dejal, da je "plan B" potreben zato, ker ni deloval "plan A" - skupna evropska rešitev za zaščito zunanjih meja EU. Napovedal je tudi zaostritev nadzora na meji z Italijo na Brennerju ali pri Podkloštru.
Avstrija uvaja mejne kontrole na 13 prehodih
Podrobnosti glede zaostrovanja ukrepov na južni avstrijski meji sta na posebni tiskovni konferenci predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Hans Peter Doskozil. Dejala sta, da je čas množičnih prehodov minil. Avstrija bo uvedla strogo mejno kontrolo na skupno 13 mejnih prehodih, ne le na meji s Slovenijo, pač pa tudi na meji z Italijo in Madžarsko.
Ministrsvo za obrambo naj bi neuradno že odredilo napotitev med 100 in 1500 vojakov, ki bodo v pomoč mejnim policistom.
Glavna vstopna točka za migrante v Avstrijo naj bi še naprej bil Šentilj, po potrebi pa naj bi aktivirali še dvanajst drugih mejnih prehodov na jugu in vzhodu države. "Moramo biti pripravljeni, če pride do spremembe begunske poti. Zato smo se v vladi odločili, da pripravimo še dvanajst drugih mejnih prehodov. In če bo potrebno, če bo prišlo do spremembe begunskih tokov, bomo tudi tam uporabili ta nov koncept," je povedala ministrica Mikl-Leitnerjeva.
Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA so med temi prehodi Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk. Na novinarsko vprašanje, ali bodo gradili še več ograj, pa je ministrica odgovorila: "Če bodo nove ograje potrebne, jih bomo zgradili." "Ne moremo še naprej nositi glavnega bremena begunskih tokov," je dodal obrambni minister. Nove ukrepe naj bi Avstrija pričela uvajati v naslednjih treh dneh.
V vojašnici v Strassu so nato postregli s prikazom sodelovanja med avstrijsko vojsko in policijo pri soočanju z begunci. Vojaki in policisti so prikazali dva različna scenarija za zaustavitev pritiska beguncev.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Glede kvot še tečejo pogovori s Slovenijo
Avstrijska notranja ministrica je na konferenci v Špilju še potrdila, da bodo v Avstriji pri sprejemanju migrantov v državo uvedli urne in dnevne kvote. "Ko bodo te izčrpane, bomo ustavili" dotok beguncev, je dejala. O višini teh kvot in datumu njihove uvedbe ni želela govoriti, saj se o podrobnostih še dogovarjajo s slovensko stranjo. Višina kvot bo po besedah ministrice odvisna od števila prosilcev za azil, ki so jih v Avstriji odločeni sprejeti, in od števila ljudi, ki jih bo sprejela Nemčija.
Več naj bi bilo znanega predvidoma v sredo. Tako naj bi na avstrijski meji s Slovenijo obveljal enak sistem, kot velja na meji med Avstrijo in Nemčijo.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Po napovedih naj bi migranti iz Slovenije v Avstrijo po novem lahko prehajali le še prek mejnega prehoda Šentilj, preko Karavank na avstrijsko Koroško pa nič več. Avstrija naj bi tudi omejila sprejem na približno 2500 oseb dnevno, omenja se celo urna kvota okoli sto oseb. Na meji naj bi se obetale tudi nove ograje. Na avstrijski južni meji je predviden tudi strožji nadzor.
Predsednik vlade Miro Cerar je že pred dnevi napovedal, da bo tudi Slovenija uvajala strožje ukrepe, če bodo to storile druge države.
Po zaostritvi vsi pričakujejo, da se bo povišalo število prošenj za azil. To se po poročanju 24Ur že dogaja, in sicer smo v zadnjih petih dneh smo prejeli že 25 prošenj za azil, medtem, ko smo jih v zadnjih mesecih mesečno prejeli približno 40. Zavrnjene prebežnike zaenkrat Hrvaška sprejema.
Varne države
Avstrijsko notranje ministrstvo je že v ponedeljek potrdilo, da bo vlada danes razširila seznam varnih držav z Alžirijo, Gruzijo, Gano, Marokom, Mongolijo in Tunizijo. Migranti iz teh držav tako v Avstriji poslej ne bodo imeli možnosti za odobritev azila. Tako bodo avstrijske oblasti lahko v teh primerih pospešile azilne postopke in hitreje deportirale migrante.
UNHCR v Sloveniji
Ob avstrijskem zaostrovanju ukrepov je pričakovati, da bo temu sledila tudi Slovenija, ki je to napovedala že v nedeljo. Slovenijo bo sicer danes obiskala posebna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Montserrat Feixas Vihe. Sešla se bo z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem, popoldne pa si bo ogledala še sprejemni center za migrante v Dobovi.
Hrvaška naj bi na mejo s Srbijo že napotila več sto dodatnih policistov
Hrvati naj bi po poročanju hrvaških medijev zaradi najave strožjega režima že ukrepali. Notranje ministrstvo naj bi na mejo v Slavonijo odposlala več sto policistov, poroča 24sata. Po njihovih podatkih namreč Srbija spet spušča begunce in migrante čez zeleno mejo. Če bosta Avstrija in Slovenija znatno zmanjšali pretok ljudi, bo morala to storiti tudi Hrvaška. To brez dodatnih mož na meji ne bo mogoče, naj bi za omenjeni medij dejal vir blizu vrha hrvaške policije.
Tusk: Izključitev Grčije iz schengna ni rešitev za begunsko krizo
Izključitev Grčije iz schengenskega območja ne bi bila primerna rešitev za begunsko krizo, saj ne bi rešila nobene od težav, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, je danes po pogovorih z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v Atenah poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
"Zdaj ni čas za odhode, temveč za skupno ukrepanje," pa je izpostavil Cipras. Kot je dejal, se Unija še nikoli doslej ni soočala s toliko zahtevnimi izzivi kot sedaj. Ob tem je pozval k enotnosti.
Grčija je sicer zaradi svojega ravnanja v begunski krizi pogosto tarča kritik, češ da ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengna, ker ni zajezila pritoka beguncev v Evropo.
Države članice so do Aten kritične tudi zaradi zamud pri vzpostavitvi žariščnih točk oz. centrov za registracijo beguncev na zunanjih mejah unije. Čeprav bi morala Grčija že do konca lanskega leta vzpostaviti pet žariščnih točk, deluje le ena, na otoku Lezbos.
Grški obrambni minister Panos Kamenos je sicer ravno danes sporočil, da so štirje od petih sprejemnih centrov "pripravljeni na delovanje in sprejemanje beguncev" - na otokih Lezbos, Hios, Leros in Samos. Peta žariščna točka na otoku Kos pa bo, kot je minister danes povedal novinarjem v Atenah, kljub ostremu nasprotovanju lokalne skupnosti začela delovati "v petih dneh".
Merklova zavrnila predlog o zaprtju balkanske migracijske poti
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes zavrnila predlog višegrajske skupine o zaprtju balkanske migracijske poti, s čimer bi migrantom preprečili nadaljevanje poti proti severu Evrope, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Merklova se je ob tem zavzela za sodelovanje med EU in Turčijo za reševanje migrantske krize.
Višegrajska skupina, ki jo sestavljajo Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska, je v ponedeljek obljubila pomoč Makedoniji in Bolgariji pri zaprtju njunih južnih meja, da bi zajezili migracije, če Grčiji in Turčiji ne bo uspelo zmanjšati števila prihodov migrantov. S tem bi se lahko Grčija soočila z drastičnim naraščanjem števila migrantov na svojem ozemlju, de facto pa bi bila izključena iz schengenskega območja, piše AFP.
Zaprtje mej med Bolgarijo in Makedonijo ter Grčijo bi po prepričanju Merklove imelo negativne posledice za Grčijo, EU kot celoto in posledično tudi za schengen. Merklova je zato poudarila, da se bo na zasedanju Evropskega sveta v četrtek in petek zavzemala za tesno sodelovanje med EU in Turčijo pri reševanju migrantske krize. Nemška kanclerka je prepričana, da bodo le tako lahko uspešno reševali vzroke za migrantsko krizo in izboljšali varovanje zunanje meje EU.
Merklova je dejala še, da na srečanju voditeljev EU ne pričakuje napredka glede kvot za prerazporeditev prosilcev za azil med članice EU, glede na to, da so doslej prerazporedili manj kot 1000 beguncev od načrtovanih 160.000.
A razmere se najverjetneje ne bodo uredile, dokler bo v Siriji divjala državljanska vojna. Tusk je danes v Atenah posvaril, da je rusko bombardiranje v Siriji spodkopalo upanje na premirje v tej državi. "Ves svet upa na mir in je pripravljen na pogovore," je poudaril Tusk. "A rusko bombardiranje v Siriji nam daje le malo upanja. Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada je okrepljen, zmerna sirska opozicija je oslabljena, Evropo pa preplavljajo novi valovi beguncev," je dodal.
KOMENTARJI (734)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.