Arso: Za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so se odzvali na nekatere očitke o neočiščenosti in neurejenosti vodotokov, kar naj bi privedlo do hudih poplav. Pravijo, da za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, se razliva. Ko se voda razlije čez rob, pa nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadošča, so poudarili.

Redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, je v pristojnosti omenjene agencije. To delo se opravlja prek koncesionarjev oz. javne službe urejanja voda. Za samo redno vzdrževanje ima Arso na razpolago 7,6 milijona evrov sredstev, "ki jih namensko, gospodarno in strokovno porabi izključno za nujne in res prioritetne ureditve".

Arso vsako leto pripravi program dela, ki je vsebinsko, terminsko in finančno ovrednoten. Ta program je, kot navajajo na Arsu, v minimalnem obsegu prve prioritete ocenjen na 25,5 milijona evrov. "Vsakoletno zanemarjanje vzdrževanja zaradi pomanjkanja denarja pa povzroča večje stroške pri sanacijah v neurjih nastalih poškodb," dodajajo.

Samo urejanje strug, kamor spada čiščenje obrežne zarasti in odstranjevanje naplavin in proda, po pojasnilih Arsa sicer doprinese k hitrejšemu odtoku voda, ne more pa preprečiti razlivanja večjih količin voda čez robove. Ko se voda razlije čez rob, nobena očiščenost in urejenost vodotoka po navedbah agencije ne zadošča.

"Proti vodam s 100-letnimi povratnimi dobami lahko učinkovito pripomore le skrbno načrtovanje zadrževanja vode vzdolž celotnega vodotoka," izpostavljajo na Arsu. Kot primer dodajajo čiščenje struge pred dnevi močno uničenega Petačevega grabna v občini Dobrova–Polhov Gradec. "Po štirinajstdnevnem čiščenju je danes popolnoma enako zasut, kot je bil takoj po neurju konec avgusta," navajajo.

Hidrolog z Agencije za okolje Nejc Pogačnik je včeraj pojasnil, da so poplave, ki so konec minulega tedna prizadele vzhodni del Slovenije, nastale zaradi velikih količin padavin ob predhodni namočenosti zemlje.

Preberite tudi: Ujma je najbolj prizadela Dolenjsko, Posavje in Pomurje ter dele Štajerske in Koroške. Še vedno so poplavljeni deli Dolenjske in Pomurja, marsikje drugje pa grozijo zemeljski plazovi.