'Arbitražni sporazum je v skladu z ustavo'
Vlada se je opredelila do strokovnih mnenj pravnih strokovnjakov in zavrnila stališča, da bi bil arbitražni sporazum v nasprotju z ustavo in temeljno ustavno listino.
V sporočilu za javnost je vlada zapisala, da je na seji sprejela odgovor na strokovna mnenja pravnih strokovnjakov, ki jih je pridobilo ustavno sodišče, pri tem se je do nekaterih stališč pravnih strokovnjakov opredelila, z argumenti pa zavrnila trditve, da bi bil sklenjeni arbitražni sporazum v nasprotju z ustavo in s temeljno ustavno listino.
Že novembra lani je vlada, predvsem zaradi pomislekov v javnosti, zaprosila za mnenje o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo. Sodišče je vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave. Ta določa, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Vprašala ga je tudi, ali je ta točka v skladu z drugim razdelkom temeljne ustavne listine, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ. Ustavno sodišče, ki vprašanje obravnava "absolutno prednostno", naj bi po pričakovanjih mnenje sprejelo februarja ali marca.
Dve vprašanji za strokovnjake
Ustavni sodnik Ernest Petrič, ki v postopku presoje ustavnega sodišča nastopa kot sodnik poročevalec, je nato zaprosil pravne strokovnjake za mnenje glede temeljne ustavne listine in glede možnih izhodov ob morebitnem neskladju sporazuma z ustavo. Petrič naj bi se obrnil na nekdanja ustavna sodnika Janeza Čebulja in Toneta Jerovška ter na Franca Grada z ljubljanske pravne fakultete.
Na njih naj bi naslovil dve vprašanji. Prvo je, kakšna je pravna narava temeljne ustavne listine, še posebej njen položaj v hierarhiji pravnih aktov in njeno razmerje z ustavo. Drugo pa se nanaša na možnosti, kako ustavnopravno sankcionirati neskladje med arbitražnim sporazumom na eni ter temeljno ustavno listino ali ustavo na drugi strani – tako da bi bilo arbitražni sporazum vendarle mogoče ratificirati, tudi če bi ustavno sodišče ugotovilo, da ta ni v skladu s slovensko ustavno ureditvijo.
Na zahtevo ustavnega sodišča je sicer vlada decembra sodišču že poslala dopolnitev predloga z vsebino zadržkov oziroma pomisleki strokovne ali druge javnost ter priložila pripravljalna in druga gradiva, ki so povezana s pripravo, podpisom ali ratifikacijo sporazuma.
Zgodba: Slovensko - hrvaški odnosi
Pošlji komentar
Povezani članki
Glasuj
Komentarji
Kaj pa lahko pričakujemo od takšnih sodnikov,ki so sami sebi dosodili višje plače in zaščitili odvetnike,da lahko po mili volji kradejo svoje kliente.Popolnoma nič.Zadeva je še v naprej dogovorjena z skorumpirano vlado."Ustavni sodniki"so dobili ukaz,da mora ta "(ne)sporazum"iti skozi in samo na tem delajo!Naše morje jih pa prav malo zanima,saj svoje vikende imajo tako ali tako na hrvaškem!
Aha, zdaj razumem nekatere tukaj....ko SDS obtoži Predsednika Turka kršitev Ustave zaradi Ertla, to drži kot pribito, ko pa se obelodani Ustavno skladnost sporazuma, pa je seveda Ustava neresna, ker si jo pač vsak razlaga po svoje. A se slišite kakšna dvojna merila imate nekateri?
Problem je sledeč: Vam ni do končanja spora, ne, vam je samo do nadaljevanja sekanja naroda, predvsem našega, v tem primeru pa še našega od hrvaškega. Meni osebno je ta sporazum točno tisto, kar rabimo, če argumenti so, nimamo se česa bati, če argumentov ni, potem jih nikoli ni bilo in je že vse bilo zdavnaj zafurano. Važno je predvsem to, da se ta štala konča, ker ne prinaša nič drugega kot delitve in sovražnost.
p.s.bi raje videli dogovor Janša-Sanader v Haagu, kajneda, istem Haagu, kamor nihče ni nikoli hotel od naših poslancev, razen Janše.
LP




















