Arbitražni sporazum bo stopil v veljavo v ponedeljek

Iz hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije so danes sporočili, da sta si Slovenija in Hrvaška danes izmenjali diplomatski noti, s katerima sta se državi medsebojno obvestili o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za to, da sporazum o arbitraži stopi v veljavo.

Arbitražni sporazum bo tako stopil v veljavo prvi dan tedna po tem, ko sta bili noti izmenjani. To pomeni, da bo arbitražni sporazum stopil v veljavo v ponedeljek 29. novembra in bo postal obvezujoč mednarodni sporazum za obe državi.

Vsi postopkovni časovni roki, ki so navedeni v sporazumu, bodo začeli teči po datumu podpisa sporazuma o pristopanju Hrvaške Evropski uniji.

Na MZZ zadovoljni, da je slovenski diplomaciji to uspelo

Kot je pojasnil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic, sta bili noti "izmenjani v skladu z običajno diplomatsko prakso", enostranski izjavi, ki sta ju sprejeli obe strani, pa nista bili priloženi. Pri tem je Balažic v imenu ministrstva še izrazil zadovoljstvo, da je slovenski diplomaciji to uspelo.

Zakaj je sicer trajalo skoraj pol leta, da sta državi izmenjali noti o ratifikaciji sporazuma - Hrvaška je sporazum ratificirala že novembra lani, Slovenija pa julija po referendumu -, se Balažic ni želel izrekati. "Očitno je bilo potrebnega toliko časa za uskladitev vseh tehničnih podrobnosti," je dejal.

V ozadju dolgotrajnega postopka izmenjave not naj bi bili sicer predvsem zapleti z enostransko izjavo hrvaškega sabora, v kateri Hrvaška Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in hkrati navaja, da jo podaja v soglasju s Slovenijo in da sta z njo skupaj seznanili švedsko predsedstvo EU in ZDA.

Slovenija je sicer sprejela svojo enostransko izjavo, v kateri izjavlja, da se ne strinja s hrvaško izjavo niti z njeno vsebino, a po mnenju pravnikov bi s sprejemom hrvaške izjave ob noti sprejela tudi "tihi pridržek" Hrvaške, kar bi lahko vplivalo na potek arbitraže.

Toda državi sta se zdaj očitno odločili, da si noti izmenjata brez priloženih enostranskih izjav. Formalno sta druga drugo obvestili, da so notranji ratifikacijski postopki pri njima zaključeni, s čimer je sporazum postal mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi, je še pojasnil Balažic.

4. november 2009 sta premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo po tem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo. Volivci in volivke so se nato na referendumu 6. junija odločili, da sporazum podprejo.

Kdaj bo z delom začelo arbitražno sodišče?

Sam začetek dela arbitražnega sodišča je odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU in nato posledično podpisala pristopno pogodbo, saj bodo s tem podpisom začeli veljati postopkovni roki v sporazumu.

V zadnjih mesecih je Kosorjeva večkrat izrazila upanje, da bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU do konca madžarskega predsedstva EU oziroma do sredine prihodnjega leta.

Kot določa sporazum, naj bi državi po podpisu hrvaške pristopne pogodbe v 15 dneh sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če državama to ne bo uspelo, jih bo z omenjene liste imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Nato bo vsaka država v 15 dneh še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne bo uspelo, pa ju bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.

Vlado čaka izjemno pomembno delo tudi pri pripravi argumentacije in dokazov, tako glede podrobnejše določitve predmeta spora, kot tudi glede poteka meje. V mesecu dni morata namreč pogodbenici podrobno določiti vsebino spora. Če jima to ne bo uspelo, bo arbitražno sodišče za določitev točnega obsega spora glede meje na kopnem in morju ter zahtev pogodbenic uporabilo predložene utemeljitve obeh pogodbenic. Vsaka pogodbenica mora memorandum z utemeljitvijo svojih stališč sodišču predložiti v roku 12 mesecev. Šele nato bo sodišče lahko dejansko začelo z delom.

Spomnimo kaj določa sporazum

Sporazum določa, da mora arbitražno sodišče na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določiti potek morske in kopenske meje med državama. Na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov s ciljem dosege poštenega in pravičnega rezultata ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin pa bo sodišče določilo tudi "stik Slovenije z odprtim morjem" (Slovenia's junction to the High Sea) (člen 3b) in "režim za uporabo ustreznih morskih območij" (člen 3c).

Pomembno določilo sporazuma (5. člen) je, da noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena. Taki dokumenti ali dejanja ne zavezujejo nobene strani v sporu, nikakor pa niti ne morejo prejudicirati razsodbe sodišča, dodaja.

Dodatno sporazum (8. člen) še določa, da noben dokument ali pisna ali ustna stališča, niti zemljevidi, pravni in drugi dokumenti, ki so bili enostransko predloženi v pristopnih pogajanjih z EU, ne predstavljajo prejudica za delo sodišča.

Šesti člen določa, da lahko arbitražno sodišče v vsaki fazi postopka pogodbenicama, ob njunem soglasju, pomaga pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora. To pomeni, da lahko državi tudi med postopkom arbitraže skleneta dvostranski sporazum o meji.