Slovenija

Antraks na Postojnskem: po zadnjem poginu krave ni novih poročil, vseeno v teku ukrepi razkuževanja in vakcinacije

Postojna, 15. 12. 2015 13.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Potem, ko je zaradi antraksa oziroma vraničnega prisada na območju Šmihela pod Nanosom prejšnji teden umrla krava, so pristojni neprestano na preži za novimi znaki okužb. Kaže, da se z bakterijo druge živali niso okužile, a zaščitne ukrepe bodo morali na območju izvajati kar nadaljnjih 50 let.

Krave
Krave FOTO: Thinkstock
Potem, ko so minuli teden pri poginuli kravi na Postojnskem odkrili sledi antraksa, novih primerov zaenkrat pristojni niso zaznali, so na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zanikali govorice, da je okuženih še več živali. "Po do dosedaj prejetih informacijah ni nobenega novega primera obolenja za vraničnim prisadom. Na kmetiji, kjer je bil zadnji pogin goveda, se izvajajo vsi ukrepi razkuževanja in vakcinacije živali," je sporočil Matjaž Emeršič. Tiskovni predstavnik uprave.

V Sloveniji se je antraks po dolgih sedmih letih avgusta letos spet pojavil, in sicer na območju Vrhnike.

Na območju Šmihela pod Nanosom so minulo sredo odkrili antraks oziroma vranični prisad pri poginuli kravi. Takoj po potrditvi bolezni so na gospodarstvu uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Prepovedali so premike, uvedli razkuževanje in cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta ter živali, in ki se krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta. Zaščitne ukrepe bo sicer treba izvajati kar nadaljnjih 50 let, saj gre za bolezen, ki jo je zelo težko izkoreniniti. Ljudje, ki so imeli stike z živaljo, morajo uživati antibiotike.

Uprava sicer vedno o pojavu bolezni ter o izvedenih ukrepih preko sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali (ADNS) obvesti Evropsko komisijo in druge države članice . 

Okužba pri človeku je redka, tvegamo, če smo v stiku z okuženimi živalmi

Na straneh UVHVVR pojasnujejo, da je vranični prisad bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živalih. Okužba pri človeku je izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika.
Bolezen se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši.Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore, so zapisali. Živali se večinoma okužijo, ko zaužijejo spore bacila s krmo, ali pa jih popijejo z vodo.

krave
krave FOTO: POP TV

Žival se nenadoma zgrudi, na ustih se pojavi pena

Čas od infekcije do pojava kliničnih znakov je največ pet dni, pri ovcah se prvi znaki lahko pokažejo že po 24 urah. V najhujši obliki pride do nenadnega pogina pri na videz zdravi živali, ki pade po tleh. Na ustih in nosu se pojavi krvava pena, iz zadnjične in vaginalne odprtine pa teče čista kri. Pride do težav pri dihanju, krčev ter posledično do pogina zaradi paralize dihalnega centra. Ta oblika je najpogostejša pri ovcah. Pri govedu pride najpogosteje do nenadnega povišanja telesne temperature (od 40 do 42 stopinj Celzija), pospešeno je dihanje in srčni utrip. Žival je utrujena, ne je, ne prežvekuje, ne daje mleka. Pride do krvave driske, močno pordečenih vidnih sluznic, krvavitev skozi zadnjično odprtino, oteklin v žrelu, itd. Žival po nekaj dneh pogine. Pri konjih se bolezen kaže v dveh oblikah: žrelna, za katero je značilna močna oteklina v predelu žrela, vratu in vse do prsi ter trebušna, za katero so značilni hudi krči (kolike). Pri prašičih se vranični prisad največkrat pojavi v žrelni obliki, ki se kaže z oteklino pod čeljustjo in po vratu.

Bolezen je ozdravljiva. V začetni fazi se lahko zdravi z visokimi dozami antibiotikov.

Preprečevanje

Na strani UVHVVR je zapisano tudi, da je za preprečevanje vraničnega prisada najpomembnejša osveščenost ljudi in izvajanje drugih preventivnih ukrepov:

- izolacija novo nabavljenih živali;
- izolacija bolnih in brejih živali;
- zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in krme;
- zagotavljanje ustreznih higienskih razmer v objektih za rejo in drugih prostorih;
- zagotavljanje higiene porodov in molže;
- preprečevanje vnašanja povzročiteljev v rejo;
- ustrezno ravnanje s trupli, odpadki, gnojem in gnojnico;
- čiščenje in razkuževanje (razkuževalne bariere, higiena rok, obleke, opreme, prevoznih sredstev, ...)
- zaščita vodnih virov na gospodarstvu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.