Analitiki: Pahor ni tako 'velik', nima pa konkurence, saj Lukšič in Vlačič nimata karizme

Socialni demokrati bodo na kongresu v Kočevju jutri volili novo vodstvo. Za predsedniško mesto se bodo pomerili aktualni predsednik Borut Pahor, nekdanja ministra Igor Lukšič in Patrick Vlačič ter Zlatko Jenko. Prav od izbire predsednika je odvisna prihodnost stranke, menijo analitiki.

Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije je prepričan, da se perspektiva stranke, da ostane relevanten igralec na slovenski politični sceni, precej razlikuje glede na to, kdo bo postal njen predsednik. Protikandidata dosedanjega predsednika Boruta Pahorja Igor Lukšič in Patrick Vlačič namreč nimata z njim primerljive karizme, pa tudi glede voditeljskih sposobnosti se nista preveč izkazala. Poleg tega oba predstavljata bolj ideološko radikalno alternativo v primerjavi s Pahorjem, pravi Tomšič.

Če Pahor na kongresu ne bo znova izvoljen, bo SD podpora padla, stranka pa bi znala pristati na političnem obrobju, je prepričan. Po njegovem mnenju se bo zradikalizirala ali pa postopno priključila drugi stranki, denimo Pozitivni Sloveniji. Če pa Pahor ostane, ima SD perspektivo, da se preoblikuje v moderno evropsko socialdemokratsko stranko.

Tomšič ocenjuje, da je Pahor kot zmeren sredinski politik zaslužen za prenovo in vzpon stranke. Na zadnjih volitvah je sicer stranka izgubila precej podpore, a jo je v zadnjem času – spet po zaslugi Pahorja – znova pridobila.

Drugačen pogled na Pahorjevo vlogo ima Vlado Miheljak s fakultete za družbene vede, ki je prepričan, da Pahor ni primeren za predsednika stranke, ki naj bi bila socialdemokratska. V Pahorjevem nastopu namreč po njegovem mnenju ni nič socialdemokratskega, ampak "zgolj samopromocijski nastop, ki sploh nima vrednostne orientacije, zgolj neko narcisoidno držo".

Po Miheljakovem mnenju sicer obstaja velika verjetnost, da bo Pahor v soboto dobil še en mandat. Sicer ocenjuje, da znotraj stranke obstaja nezadovoljstvo, predvsem zato, ker Pahor ne predstavlja socialdemokratske orientacije. A Miheljak se sprašuje, kolikšna je v stranki pripravljenost na spremembe, koliko so pripravljeni tvegati ter predvsem, ali v Pahorjevih protikandidatih vidijo alternativo. Če bodo delegati Pahorja znova potrdili, se po njegovih besedah ne zavedajo, kako se "konceptualno praznijo".

Komentator sicer ne verjame, da imajo v SD Pahorja za tako velikega voditelja, problem je v tem, ker ne vidijo prave alternative. Igor Lukšič sicer napoveduje bolj socialdemokratsko držo, a vprašanje je, ali članstvo v njem vidi "potencialnega liderja", še ocenjuje Miheljak. Glede Vlačiča pa ni prepričan, ali se bistveno razlikuje od Pahorja.

Dolgoletni poslanec in vidni član stranke ter dosedanji podpredsednik SD Miran Potrč, ki se na kongresu ne bo potegoval za nobeno funkcijo, pa se ne strinja z ocenami, da bodo volitve predsednika stranke tako usodne. Kongres je sicer pomemben, a v smislu perspektive stranke, vsebinskih opredelitev in nadaljnjega delovanja ne tako usoden, meni. V javnosti se po njegovih besedah ustvarja vtis, da je od novega predsednika odvisno, ali bo stranka sploh še delovala, kar pa ne drži.

Če bo novi predsednik SD, kdor koli bo izvoljen, skrbel za enotnost stranke in ne poglabljanje razlik ter bo deloval kolektivno in manj razmišljal samo o svojih stališčih, se Potrč za perspektivo SD ne boji. Stranka bi bila lahko uspešna s katerim koli od kandidatov kot predsednikom, pod pogojem, da bi vsak od njih uveljavil več kolektivnega dela, kot ga je bilo doslej, pravi Potrč.

Očitki, da SD pod Pahorjevim vodstvom ni dovolj socialdemokratski, po Potrčevem mnenju sicer deloma držijo. Do tega je prišlo predvsem zato, ker je Pahor, odkar je postal predsednik vlade in tudi po zadnjih parlamentarnih volitvah, deloval izrazito z uveljavljanjem lastnih stališč in ne stališč stranke. Potrč tudi priznava, da se del članstva boji sprememb, a upa, da ti ne predstavljajo večine. Prav tako ne soglaša z mnenjem, da brez Pahorja stranke SD ni več.