Je soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, ki že več let računalniško opismenjuje starejše odrasle. "V zgodbo Simbioze sem se odločila spustiti zaradi razkoraka med generacijami, ki vlada v naši družbi. Treba se je zavedati demografskih sprememb, treba se je zavedati, da se družba stara," nam je v pogovoru zaupala, zakaj dela to, kar dela.
Alarm je ekipi Simbioze zazvonil ob podatku, da Slovenija na področju e-pismenosti in socialne vključenosti starejših caplja zadaj. "Ko sem se leta 2011 odločala, da grem v zgodbo Simbioze, se mi je zdelo prav, da do ljudi, ki jih imamo najraje, nismo diskriminatorni," je povedala. In pojasnila: "Takrat je veljal trend, sploh v TV in radio oglasih, da se večina informacij najde na internetu, ljudje pa sploh niso znali priti do njih."
Zato so skupaj z ekipo začeli uresničevati preprosto idejo: mladi starejše učijo osnov uporabe računalnika. Simbioza, ki je danes že prerasla osnovne okvirje in postala center medgeneracijskega sodelovanja in učenja, vsako leto poveže 25 tisoč ljudi, mladih in starih. "Razkorak med generacijami je zelo velik. Mi z medgeneracijskimi zgodbami, z medgeneracijskim sodelovanjem razbijamo stereotipe tako o starejših kot stereotipe starejših do mladih," je povedala.
Raziskava EUROPOP2008 za Slovenijo napoveduje, da se bo delež najmanj 65 let starih ljudi med skupnim prebivalstvom do leta 2060 povečal za več kot 16 odstotkov na 33,4 odstotka. Od leta 2008 do 2060 naj bi se tako število toliko starih prebivalcev predvidoma povečalo s 325.300 na 589.900. Delež najmanj 80 let starih ljudi pa naj bi se po omenjeni projekciji do leta 2060 povečal s 3,5 na 14,1 odstotka oziroma z 71.200 na 249.500 prebivalcev. (vir: SURS) |
Ob družbenih spremembah, ki so se že zgodile in ki nas še čakajo, bo medgeneracijsko sodelovanje v prihodnosti ključnega pomena, je prepričana: "Verjamem, da bo več sodelovanja. Je pa res, da nas čaka še trdo delo, da bodo generacije sobivale."
Delo, v katerega je treba zagristi. Kajti govora je o bližnji prihodnosti, o jutrišnjem dnevu, opozarja. "Nič ne slišimo o teh zadevah, zato se ne zavedamo, kje bo Slovenija v 13 letih. Leta 2030 bo v Sloveniji 24,8 odstotka, torej ena četrtina prebivalstva starejšega. To bo jutri. O takih tematikah se ne govori, ne poroča, ne ozavešča, ne informira," je dejala. "Treba je vedeti, da bo premalo delovno aktivne populacije in tudi starejši odrasli bodo morali biti vključeni v družbo, če bomo hoteli, da bo naš sistem stal na nogah. Ključno je definitivno sodelovanje generacij," je prepričana.
Vse to so stvari, ki se jih premalo poudarja. Če sploh. Navadili smo se na to, da se o starejših iskalcih zaposlitve piše in govori negativno. "Meni je bilo alarmantno, da je toliko negativnega poročanja o zaposlovanju starejših odraslih, da je toliko negativnih predsodkov: zdaj si pa 50 in nisi več za nikamor, nisi uporaben. Presenetilo me je dejstvo, da ljudje niso niti informirani niti ozaveščeni o različnih generacijah, da se o tem zelo malo govori, če se že govori, pa se govori bolj na negativen način, ne predstavlja pa se, katere vse dodane vrednosti pridejo s tem," je povedala.
Na zavodu za zaposlovanje je več kot tretjina iskalcev zaposlitve starejših od 50 let. In večina na zavodu ostane do upokojitve. "Meni je to bil alarm. O tem se ne govori, če pa se že govori, so predsodki, kako starejši niso več za nič, da niso uporabni. Jaz mislim, da delo je in delo je za obe generaciji, če človek želi delati."
Čeprav smo vajeni poslušati predvsem o mladih, ki nikakor ne najdejo zaposlitve, je prepričana, da imajo veliko boljša izhodišča kot starejši. "Mlajše generacije imajo na voljo, če so iskalci zaposlitve, veliko podjetniških podjemov, izobraževanj, različnih delavnic, ki so prilagojene zanje, lahko se veliko bolj aktivno vključijo v družbo, veliko bolj so fleksibilni, agilni in podobno, tudi veliko več se govori o tej tematiki, veliko bolj je na tapeti, medtem ko pozabljamo na starejše odrasle," je pojasnila. "Mislim, da so starejši na slabšem. In bom tudi povedala konkretno, zakaj: za njih se ne organizirajo delavnice, če pa se že, niso prilagojene njim. Nobenih struktur, kamor bi se lahko vključili in bili aktivni, ni. Prav tako ni pogojev, ki bi omogočali primerno zaposlitev in delo starejših. Pri tem imam v mislih razporeditev starejših na njihovim sposobnostim prilagojena delovna mesta z ustreznimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, kar bi seveda dalo pozitivne učinke v procesu dela in v družbi nasploh. Da ne govorim o pomanjkanju ozaveščenosti o pomenu starostno raznolikega zaposlovanja in premajhnega poznavanja prednosti starejše delovne sile. Zato mislim, da so starejši na slabšem."
"Ne rečem, da mladi nimamo problemov in izzivov, ampak tudi starejši jih imajo," je zaključila. Pri spopadanju z njimi je že številnim pomagala prav Simbioza. "Pomaga jim, da so vključeni v skupnost, da so se aktivirali in razširili socialnikrog, da ni res, da niso za nobeno rabo. Čutijo se vključene, dobijo nov zagon."
Slovenija, družba v zrelih letih
Slovenija je resda mlada država, a naša družba je po demografskih kazalnikih že zakorakala v zrela leta. Delež starejših se vztrajno povečuje, medtem ko se delež otrok manjša. Ob nizki rodnosti in daljšanju pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva proces, ki se mu ni mogoče izogniti. "Tak demografski razvoj zahteva temeljite družbene spremembe na področju socialnega varstva, stanovanj in zaposlovanja in verjetno še kje. Poleg tega pa postopen proces staranja prebivalstva tudi močno vpliva na običajne odnose med generacijami. Vedno številnejši so tisti, ki menijo, da morajo odgovore poiskati vse generacije skupaj in da morajo njihova prizadevanja in iskanja temeljiti na dialogu in medsebojnem sodelovanju," je v publikaciji Starejše prebivalstvo v Sloveniji že leta 2010 ugotavljal državni statistični urad (Surs). Žalostno je le, da so njihova opozorila naletela na bolj ali manj gluha ušesa.
O staranju prebivalstva govorimo, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let), povišuje glede na celotno prebivalstvo. Slovenija spada v skupino držav, kjer se to dogaja najhitreje. |
