Ambulanta na Metelkovi poka po šivih, nenujnih pa kar 70 odstotkov primerov

Edina nujna služba za otroke v Sloveniji je organizirana v Zdravstvenem domu Ljubljana – Center (na Metelkovi). To je pediatrična nujna medicinska pomoč (PNMP), ki je organizirana v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL). Pediatrična nujna medicinska pomoč deluje vsako noč od 19. do 7. ure zjutraj, saj v času pred tem, torej od 7. do 19.30 ure, v rednem delovnem času delujejo vsa zdravstvena varstva predšolskih in šolskih otrok enot ZDL, ki v rednem delovnem času tudi nudijo nujno medicinsko pomoč, če je potrebno. Pediatrična nujna medicinska pomoč deluje tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, in sicer neprekinjeno 24 ur.

Dežurajo pediatri in šolski zdravniki iz ljubljanskih zdravstvenih domov

PNMP nima stalno zaposlenih zdravnikov in medicinskih sester, pač pa tu dežurajo pediatri in šolski zdravniki iz enot ZDL ter včasih pa tudi zasebniki koncesionarji. Kot pojasnjuje vodja zdravstvenega varstva predšolskih otrok, šolskih otrok in mladine ter vodja PNMP v ZD Ljubljana – Center Tatjana Grmek Martinjaš, se v nujno pomoč vključuje redno ali občasno 46 pediatrov in šolskih zdravnikov zaposlenih v ZDL in 6 zasebnikov koncesionarjev.

Na Metelkovo prihajajo otroci tudi od drugod

Grmek Martinjaševa ugotavlja, da sicer PNMP organizacijsko pokriva območje Mestne občine Ljubljana, dejansko pa k njim prihajajo otroci iz širše okolice, in sicer Domžal, Moravč, do Litije, Ivančne Gorice, Grosupljega, Velikih Lašč, občasno tudi iz Ribnice, Cerknice, Postojne, Logatca, Vrhnike, Škofje Loke, včasih tudi iz Kranja. "Tam imajo sicer organizirano službo nujne medicinske pomoči, vendar za otroke najpogosteje skrbijo v NMP zdravniki drugih specialnosti, zato se starši verjetno odločajo drugače. Za kadrovsko sestavo ter finančno zagotavljanje, se sredstva za preglede teh pacientov nakazujejo v matične ustanove, ne na PNMP," opozarja vodja PNMP.

V času sezonskih obolenj ambulanta poka po šivih

V času od petka, 10. aprila 2015, od 19. ure dalje do ponedeljka, 13. aprila 2015, do 7. ure zjutraj je bilo na PNMP obravnavanih 399 otrok. "Če upoštevamo, da sicer pregledamo otroka, da je pa naš sogovornik eden ali oba starša, je bilo med vikendom vsaj 800 obravnav. Od tega je bilo nujnih približno 20 odstotkov obravnav, vendar ne življenje ogrožujočih," poudarja vodja PNMP.

Katera stanja so nujna?

To so stanja, ko je ogroženo življenje oziroma bolezni, ki bi se lahko v krajšem času brez zdravniške pomoči tako poslabšale, da bi bilo ogroženo življenje. Žal pa v PNMP ugotavljajo, da je velika večina obravnav povsem nenujnih, kar je zaskrbljujoče.

Po nujno pomoč kar 70 odstotkov nenujnih primerov

Kot opozarja vodja nujne službe na Metelkovi, je nenujnih obravnav vsaj 70 odstotkov. "Izjemoma se zgodi najbolj nujna obravnava, torej tista, ki zahteva takojšnji pregled in ukrepanje. Taki so primeri zelo težkega dihanja, vročinskih ali drugih možganskih krčev, ki še trajajo," pravi Grmek Martinjaševa. Zelo nujnih obravnav, ki zahtevajo pregled v 10 minutah, je nekaj več. To so hude bolečine, visoka vročina, motnja zavesti. Nujnih, s čakalno dobo do 60 minut, je okoli 20 odstotkov. Gre za zmerne bolečine, navajano motnjo zavesti pred prihodom, težko dihanje z normalno zasičenostjo hemoglobina s kisikom, navedba visoke vročine pred prihodom, še pojasnjuje.

V čakalnici sedijo že uro pred začetkom delovanja ambulante

V PNMP ugotavljajo, da so precej nenavadni obiski v ambulanti tik pred zaključkom dežurne službe, ko čez pol ure ali uro začnejo z rednim delom v ambulantah, stanje otroka pa po nobenem kriteriju, tudi za laika, ni nujno. Prav tako so po njihovem mnenju zelo neobičajni tudi primeri, ko ljudje čakajo na PNMP kakšno uro pred začetkom dela dežurne ambulante.Takrat njihovi izbrani ali nadomestni zdravniki namreč še delajo.

Starše opozorijo, da ne gre za nujen primer, nihče pa opozoril ne jemlje resno

Na PNMP bi sicer lahko zaračunavali nenujne obiske, saj ZZZS določa, da je storitev nenujnega obiska v nujni službi samoplačniška, a se za to zaenkrat niso odločili. Na vprašanje, ali starše opozorijo, da ne gre za nujno obravnavo ob sprejemu, Grmek Martinjaševa pojasnjuje: "Bolnike oziroma njihove starše na to opozorimo. To jim pove že diplomirana medicinska sestra, ko opravi triažni postopek. Vendar je trenutno videti, da nihče ni voljan sprejeti kakršnega koli nasveta in navodila in se vsako opozorilo sprevrže v očitanje zdravstvu s strani staršev, da ne opravljamo svojih nalog."

Kako poteka delo in sprejem otroka?

Ponoči na Metelkovi dežura en zdravnik, pomagata pa mu dve diplomirani medicinski sestri. Ena je v ambulanti pri zdravniku, druga pa dela na sprejemu – triaži. Ob sobotah čez dan, ko je obiskov največ, je število ekip odvisno od števila obolelih. V zimskih mesecih, ko je obolenj več, 12-urni turnus izvajajo trije zdravniki, poleti pa dva zdravnika. Ob sobotah sta tako na sprejemu dve diplomirani medicinski sestri, od katerih ena skrbi zgolj za telefonsko triažo, telefonsko svetovanje ter intervencije. Ob nedeljah in praznikih izvajajo nujno medicinsko pomoč trije zdravniki pozimi in poleti dva.

Ob sprejemu medicinska sestra opravi triažni postopek po Manchesterskem triažnem sistemu in otroka uvrsti na čakalno listo po stopnji nujnosti. "Pregledi v dežurni službi se namreč izvajajo po stopnji nujnosti in ne po vrstnem redu prihoda. Bolj nujni so pregledani prej ali takoj, manj nujni so pregledani kasneje, čakalne dobe za nenujne preglede so tudi do 240 minut, v skladu s predpisanim triažnim postopkom," pojasnjuje Grmek Martinjaševa. Sestra obvesti ter preda triažni zapisnik sestri v ambulanti, zdravnik in sestra v ambulanti pa morata upoštevati triažno skupino nujnosti, saj se ne sme zgoditi, da bi nujna obravnava čakala dlje kot nenujna obravnava.

Vodja PNMP opozarja, da je triažni postopek standardiziran, preizkušen in po evalvaciji zanesljiv. "Slabost postopka je za paciente pravzaprav varovalna, saj večkrat uvrsti pacienta v bolj nujno skupino, kot pa je njegovo dejansko stanje," pravi Grmek Martinjaševa.

V čakalnici mrgoli virusov in bakterij

Vodja nujne službe tudi opozarja, da se mnogi starši niti ne zavedo, da se lahko otrok v dežurni ambulanti še dodatno okuži. "Predvsem se ne zavedajo tega starši novorojenčkov (tudi nekajdnevnih), ko zaradi stanj, ki so predmet obravnave v posvetovalnici (izpuščaji na obrazu, odvajanje blata, uvedba raznih mlečnih formul, plenični izpuščaj) prihajajo v nabito polne dežurne čakalnice," opozarja Grmek Martinjaševa in dodaja, da se tudi dojenčki in večji otroci zlahka okužijo v čakalnici, saj tam otroci smrkajo in kašljajo, ker se okužba prenaša ali kapljično ali z dotikom, pa je prenos bolezni med čakanjem zelo verjeten.

Kako in kdo naj zadeve uredi?

Vsak primer, ki ni nujen, močno obremenjuje že tako obremenjenega dežurnega zdravnika in hkrati podaljšuje obravnavo tistih primerov, ki so nujni. Vodja nujne službe opozarja, da so zdravniki in medicinske sestre v dežurni službi tisti, ki morajo sprejeti, triažirati, se odločiti o stopnji nujnosti, pregledati, zdraviti in ne nazadnje obvestiti uporabnike o zlorabi dežurne službe v nenujne namene. "ZZZS je sicer jasno določil v predpisih, da so nenujne storitve v dežurnem času plačljive. Vendar je obveščanje in izvedbo tega prepustil nam, ki dežuramo. Želimo, da tudi ZZZS uporabnikom jasno pove in jih, kot svoje zavarovance, seznani s pravili poslovanja, tako kot nas izvajalce. In seveda stoji za tem, da se morajo nenujne storitve v dežurni službi plačati," opozarja Grmek Martinjaševa. Takšna opozorila bi lahko bila v obliki plakata, zloženk ali medijskega obvestila, dodaja vodja. Skratka s podobnimi aktivnostmi, ki jih je zdravstvena blagajna zavzela, ko je obveščala o racionalni rabi antibiotikov. Ta akcija je bila uspešna.

Obisk v dežurni ambulanti vsako leto večji za 15 odstotkov

Grmek Martinjaševa še opozarja, da so sicer pripravili obvestilo za uporabnike, kaj pomeni nujna pomoč in komu je namenjena, vendar uspeha ali zmanjševanje frekvence obiskov ni prineslo, saj se letno pogostost obiskov povečujejo za približno 15 odstotkov.

Kako lahko starš prepozna, ali njegov otrok potrebuje nujno medicinsko pomoč ali ne?

Pri bolezenskih stanjih, kjer vzrok ni poškodba, je nekaj pomembnih stanj, ki jih morajo starši prepoznati kot nujna.
- To je visoka vročina, ki ne pade uro do dve po sredstvu za zniževanje vročine. Če se vročini pridružijo izpuščaji, ki na pritisk ne zbledijo, je potrebna takojšnja obravnava.
- Vsaka motnja zavesti (neodzivnost ali zmedenost, upočasnjenost odgovora, huda vznemirjenost) je vzrok za takojšnjo obravnavo.
- Hude bolečine, ki po uri po zaužitju sredstva proti bolečinam (to pa je za otroke paracetamol v kateri koli obliki in ibuprofen), ne minejo.
- Težko dihanje, pri čemer je potrebno ločiti, ali otrok težko diha samo zato, ker ima zamašen nos, ali pa gre res za znake težkega dihanja, torej ugreza jamico pod vratom, ugreza medrebrne prostore, diha močno s trebuščkom, vidno težko vdihne ali izdihne zrak, stoka pri izdihu, je bled, poten in utrujen ter zavrača hranjenje. Seveda tudi tujek v dihalih.
- Otrok, ki v nekaj urah velikokrat bruha, ne more pa zaužiti nobene tekočine.
- Alergijske reakcije, kjer je kožnim znakom (koprivnici) pridruženo težko dihanje ali otekanje ust in zgornjih dihal.
- Krvavitve, ki nastanejo brez zunanje poškodbe (npr. iz sluhovoda) oziroma druge nezaustavljene krvavitve.