V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra so odprli razstavo Aljažev stolp - ohranimo naš simbol. Z njo želi Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine opomniti na zgodovino in trenutno stanje tega simbola slovenstva. Ker je vlada zavod letos določila za njegovega upravljavca, so predstavili tudi načrte za sanacijo.
Vlada je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) za upravljavca zemljišča in Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, od leta 1999 razglašenega za kulturni spomenik državnega pomena, določila v začetku letošnjega leta in mu s tem zaupala nadaljnje korake za ohranitev. Odločitev konservatorske stroke, da stolp v izvirni obliki ostane na licu mesta, po besedah generalnega direktorja ZVKDS Jerneja Hudolina posledično pomeni njegovo redno vzdrževanje, izvajanje monitoringa in načrt ohranjanja, ki bi se ga držale tudi prihodnje generacije.
Da bodo dela potekala smiselno in usklajeno za to, da se stolp na čim daljši rok ohrani na licu mesta, je napovedal pripravo sporazuma s Planinsko zvezo Slovenije. K sodelovanju pa so povabili tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v zadnjih letih intenzivno skrbel za promocijo stolpa.
Glede na omenjeno odločitev Restavratorski center ZVKDS predvidoma v prihodnjih dveh letih čaka sanacija poškodb stolpa. Konservatorski načrt je nastal pod vodstvom Martina Kavčiča, tudi soavtorja razstave. Po njegovih besedah so ob intenzivnejšem spremljanju stolpa v zadnjih letih ugotovili, da poškodbe niso le površinske, temveč se kažejo tudi na konstrukciji. "Osnovni volumen se je začel deformirati, zakaj, bo treba še ugotoviti," je povedal Kavčič
Kot predvideva konservatorski načrt, bodo stolp obnovili po zaključku planinske sezone 2018, za kar bo objavljen tudi javni razpis, stolp pa bodo v ta namen prepeljali v dolino. Pred tem nameravajo v prvi fazi sanacije urediti njegovo okolico in temelje. Ob ponovni postavitvi na vrhu 2864 metrov visokega Triglava, kar se bo predvidoma zgodilo še pred zimo prihodnje leto, pa nameravajo določiti načrt upravljanja in smernice za oskrbnika.
Parcela, ki jo je duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž na najvišji slovenski gori odkupil od občine Dovje, nanjo leta 1895 postavil pločevinast stolp in vse skupaj podaril Slovenskemu planinskemu društvu, je tudi zemljiškoknjižno urejena, je povedal podpredsednik PZS Miro Eržen.
Po izvedeni obnovi nameravajo nadaljevati z ozaveščanjem javnosti o pomenu spomenika. S tem namenom sta Restavratorski center ZVKDS in Narodni muzej Slovenije že leta 2014 pripravila potujočo razstavo s kopijo stolpa v naravni velikosti, vzporedno pa je bil posnet tudi dokumentarni film Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo o tem, zakaj in kako je stolp nastal ter čemu vse je bil priča.
Avtentična kopija je po besedah Gorazda Lemajiča iz Narodnega muzeja Slovenije, drugega soavtorja tokratne razstave, privabljala obiskovalce. Vključena je tudi na pričujočo razstavo, ki jo je pozdravil minister za kulturo Tone Peršak ter izrazil upanje za uspešno izvedbo konservatorskega načrta. Hudolin pa jo je odprl rekoč, da se skupnosti identificirajo s svojimi simboli, ki so poleg jezika, vrednot in norm bistven element vsake kulture.
"Aljažev stolp je del naše materialne kulture, materialni objekt z močnim simbolnim pomenom. Razumemo ga kot prepoznavni znak naše skupnosti, simbol slovenstva, znak naše trdoživosti, neuklonljivosti. Je element, ki nas združuje," je poudaril Hudolin. Po njegovem mnenju je bil že čas, da smo prepoznali njegovo vlogo in pomen ter ga začeli sistemsko varovati kot spomenik državnega pomena. Še zlasti se mu skrb zanj zdi pomembna v teh dneh, ko so meje Slovenije dokončno začrtane.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.