'Ali poslanec ali župan!'

Premier Borut Pahor je po seji vlade napovedal, da po volitvah leta 2012 župan ne bo mogel več biti poslanec. Skupina poslancev s prvopodpisano Cveto Zalokar Oražem je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o poslancih, ki naj bi ga državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku. Predlagajo spremembo 10. člena zakona tako, da poslanci ne bi mogli več hkrati opravljati funkcije poslanca ter župana in podžupana v lokalni skupnosti. Vlada predlog podpira. "Poslanci župani bodo pristranski, če bodo pri nekem vprašanju videli interes za svojo občino. Jaz mislim, da je to narobe - ali si župan ali si poslanec. Mislim, da je za nas pomembno, da pride do tega, da župan ne more biti poslanec," je dejal Pahor.

''S predlagano spremembo zakona o poslancih bo odpravljena interesna nezdružljivost poslanca in hkrati župana lokalne skupnosti ter preprečen konflikt interesov med državnim in lokalnim nivojem,'' je zapisano v gradivu po seji vlade. Vlada tudi ocenjuje, da je predlagan rok za začetek uporabe spremenjenega zakona - po opravljenih volitvah v državni zbor leta 2012 - primeren, saj bodo tako vnaprej znani pogoji za opravljanje funkcije poslanca oziroma župana. Vlada je svoje stališče utemeljila z nujno ločitvijo državnega in lokalnega nivoja oblastnega urejanja tako po funkcionalni, organizacijski kot tudi po personalni plati, kar je povezano z organizacijo oblasti, ki se nanaša na razmerja med državnim in lokalnim nivojem.

''Pri preverjanju nezdružljivosti na lokalni ravni (člani občinskih svetov, župani in podžupani) s funkcijami v državnih organih je treba upoštevati več ustavnih načel delitve oblasti, kjer je poudarjena samostojnost zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, decentralizacije oblasti, na katerem temelji neodvisnost in samostojnost lokalne samouprave in predstavniške demokracije, ki poudarja vezanost predstavnikov ljudstva nosilcu suverenih pravic, to je ljudstvu samemu,'' je zapisano v gradivih po seji vlade. Predlagana sprememba zakona je utemeljena tudi z ustavno določenim mandatom poslancev, v katerem zastopajo interese vseh državljanov, ''vendar je zaradi opravljanja dvojne funkcije nekaterih poslancev interes lahko ogrožen''.

Državni svetniki proti

Ravno nasprotno pa razmišljajo v državnem svetu, kjer njihova komisija za državno ureditev s tremi glasovi za in štirimi proti ni podprla predloga novele zakona o poslancih. Po mnenju zagovornikov novele so sedaj občine z županom poslancem v prednosti, nasprotniki pa pravijo, da gre pri noveli za politične kalkulacije. Državni svetnik Milan Ozimič je v razpravi o noveli dejal, da se dilema o nezdružljivosti omenjenih funkcij vleče že dolgo, vendar "ad hoc rešitev, ki iz črnega naredi belo, ni v redu, rešitev bi morala biti nekje vmes in bolj dodelana". Po besedah Rajka Fajta ne moremo primerjati županov mestnih ali velikih občin s tistimi, ki so župani občin z 2500 prebivalci, saj so med njimi velike razlike v obsegu dela. Ob tem je omenil tudi, da je pri nas nekaj primerov, ko je ista oseba v funkciji župana in ravnatelja osnovne šole. Po njegovem mnenju bi moralo biti potem tudi to nezdružljivo, saj je osnovna šola neposreden porabnik občinskega proračuna.

Kot meni Anton Peršak, v državnem zboru politične stranke zelo dobro obvladujejo stvari, ker poslance priredijo temu, da nimajo več svobodne volje. Tako so župani, ki sicer za razliko od vladnih in drugih uradnikov zelo dobro poznajo razmere v življenju ljudi, v državnem zboru moteči element, je dejal. Dušan Semolič je ob tem poudaril, da so župani "pogosto moteči že pri volitvah in mešajo štrene vrhovom političnih strank". Ker jih ljudje poznajo, jih ne volijo kot predstavnike politične stranke, ampak po imenih in zaradi tega, kar so naredili, je pojasnil in dodal, da je ta problem skupen vsem strankam. Podobno meni tudi Darko Fras, ki se ne more znebiti občutka, da gre pri noveli zakona o poslancih "zgolj ali pa predvsem za kalkulacije političnih strank". Jernej Verbič pa je poudaril, da je pomoč županov, ki so hkrati tudi poslanci, dragocena ne samo za občino, ampak tudi za širšo okolico.

Mihael Jenčič nasprotno meni, da v prid noveli pretehtata dva argumenta, in sicer načelo delitve oblasti na tri veje ter dejstvo, da so župani poslanci v določeni prednosti v primerjavi s tistimi, ki poslanske funkcije ne opravljajo. Ta diskriminacija in vpliv županov poslancev se po besedah predsednika komisije za državno ureditev Bogomirja Vnučca pozna tudi pri razdeljevanju proračuna. O delitvi funkcij pa bi, kot pravi, morali razmisliti tudi na drugih ravneh. Vnučec sicer ocenjuje, da predlog novele zakona o poslancih nima veliko možnosti za uspeh v parlamentu, saj je županski lobi "zelo močen".