Ali pazite na to, kaj dihate?

Ste vedeli, da človek v povprečju naredi 20.000 vdihov zraka na dan? Če podatek še preračunamo, vidimo, da letno naredimo krepko preko 7 milijonov vdihov, in če v današnjem času vse bolj pazimo na to, kaj pojemo, bi morali paziti tudi na to, kaj dihamo. "Nedavno smo pred pristankom v Sao Paulu nad letališčem krožili skoraj dve uri. Ne zaradi slabega vremena, pač pa zaradi onesnaženega zraka,“ je na današnji svetovni dan okolja, ki je letos posvečen zelenemu gospodarstvu, učinke onesnaževanja slikovito ponazoril Samo Hribar, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Slovenci zmotno mislimo, da je največji onesnaževalec okolja industrija

Anketa, ki so jo opravili na GZS, je pokazala, da je večina Slovencev prepričana, da je pri nas največji vir onesnaževanja industrija, a resnica je drugačna. Po besedah Tanje Bolte z Agencije RS za okolje je industrija v preteklih letih izjemno veliko naredila za manjše onesnaževanje. Ob vse ostrejši zakonodaji so namreč z uporabo čistilnih naprav emisije žveplovega in dušikovega dioksida ter ogljikovega monoksida v preteklih letih padle pod predpisano mejo. Kljub temu je po njenih besedah nujno treba izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo tako tudi ostalo.

Največ težav imamo z delci v ozračju

Veliko večjo težavo pri nas predstavljajo tako imenovani aerosoli, majhni delci v ozračju, katerih vrednost presega dnevno dovoljeno koncentracijo v praktično vseh večjih slovenskih mestih. "K povišanim koncentracijam največ prispeva cestni promet, daljinski transport in resuspenzija, v zimskih mesecih pa tudi soljenje cest, individualna kurišča ter neugodne vremenske razmere,“ je pojasnila in dodala, da bo treba v nekaterih okoljih, med katerimi so poleg Ljubljane tudi Zasavje, Maribor, Celje in druga območja, pripraviti programe za izboljšanje stanja.

Kot so pojasnili na Inštitutu za varovanje zdravja, zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v pljuča ter povzročijo vnetje, poškodujejo dedni material in tkivo. "Pri nekom, ki že ima bolezen dihal ali srca, jo ti delci lahko poslabšajo. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost (na primer če v Ljubljani živiš vse življenje) sproži vnetje pljuč, ki lahko končno vodi v propad pljuč,“ pravijo na IVZ. Delci lahko povzročijo tudi nastanek krvnih strdkov, študije pa kažejo, da delci tudi povečujejo tveganje za nastanek astme pri otrocih.

Vse bolj pogost tudi nevaren ozon

Ozon se po njenih besedah zaradi vpliva morja in višjih temperatur pojavlja predvsem na Primorskem. Postaje jasno kažejo, da v poletnem času večkrat presega opozorilno vrednost, pravi in dodaja, da v takih primerih na ARSO izdajo opozorilo, namenjeno državljanom. "To pomeni, da se morajo ljudje zadrževati v senci in se izogibati športni aktivnosti, saj je zelo vroče, dihanje pa je oteženo,“ pravi in dodaja, da k ozonu veliko prispeva onesnaževanje iz prometa, zato svetuje uporabo javnega prevoza, pešačenje ali kolesarjenje.

GZS: Ravnanje z okoljem je obveznost in priložnost za gospodarski razvoj!

Hribar je nadaljeval, da imamo v Sloveniji kljub temu še vedno okolje, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, a se moramo odgovorno obnašati do zanamcev. Ena od rešitev so gotovo inovacije, pravi. "Inovacije so v gospodarstvu, ne le v industriji, vse bolj povezane z okoljem in veseli me, da se tako v EU kot tudi v Sloveniji razvijajo številni programi za bolj skladno delovanje z okoljem. V Sloveniji gospodarstvo vse bolj spoznava, da je ravnanje z okoljem ne le odgovornost, pač pa tudi poslovna priložnost!“ je izpostavil. Kot še ocenjuje, bi lahko Slovenci bolje izkoriščali naravne vire in z njimi hkrati tudi delovali bolj racionalno. "Če bi na tem področju bolje izkoriščali programe EU za podporo energetske učinkoviti, bi verjetno tudi zagnali gospodarstvo,“ pravi in dodaja, da bi z energetsko prenovo stavb na primer povečali število delovnih mest in izboljšali kakovost življenja.

Svetovni dan okolja je razglasila Generalna skupščina ZN leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Na isti dan je sprejela še en sklep, ki je privedel do ustanovitve Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Dan okolja je eno glavnih sredstev ZN za dvigovanje ozaveščenosti o okolju v svetu ter krepitev političnega zanimanja in delovanja.

Cilji dneva so dati okoljski problematiki človeški obraz, omogočiti ljudem, da postanejo dejavni člen trajnostnega in uravnoteženega razvoja, širiti razumevanje, da so skupnosti ključne pri spreminjanju odnosa do okoljskem problematike, in se zavzeti za partnerstvo, ki bo zagotovilo, da bodo vsi narodi v prihodnosti uživali več varnosti in blaginje.