Nasilje v družini: ali je ukrep prepovedi približevanja sploh učinkovit?

Tragični dogodek v Celju, ko je moški zaradi zavrnitve zadavil soprogo, saj ta zaradi nasilja več ni želela živeti z njim, je v javnosti sprožil precej razprav glede izreka ukrepa prepovedi približevanja. Zato so se na policiji odločili, da želijo javnosti podrobneje predstaviti omenjeno problematiko.

Nasilja v družini je pri nas ogromno. Kot so povedali na Generalni policijski upravi, nekaj tisoč žrtev prekrškov ali kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini letno priča o obsežnosti tega družbenega problema.

Pri tem so opozorili na zahtevnost policijske preiskave tovrstnega nasilja ter na pomen krepitve socialne mreže za pomoč žrtvam.

Policija je v lanskem letu obravnavala 1558 kaznivih dejanj nasilja v družini, v letu 2013 pa 1539. Za takojšnjo zaščito žrtev je v pristojnosti policije varnostni ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Alojz Sladič iz sektorja splošne policije je ocenil, da ima policija zadostna zakonska pooblastila za prvo zaščito žrtev.

Terapija za povzročitelje?

Ustreznejšo zakonodajo pa Sladič pogreša predvsem na področju dela s povzročitelji nasilja v družini. Po njegovih besedah bi veljalo uvesti dodatne ukrepe v smislu terapije, ki jo potrebujejo povzročitelji, da bi se zavedli svoje odgovornosti. Na podlagi veljavne zakonodaje so namreč povzročitelji pogosto prepuščeni samim sebi.

Problem, ko žrtve odklanjajo pomoč

Na zahtevnost in tudi obsežnost policijske preiskave nasilja v družini je opozorila vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Neža Miklič. Po njenih besedah so še posebej zapleteni primeri, ko žrtve odklanjajo pomoč katerekoli institucije, kar pa ni redko. V teh primerih so pooblastila policije močno omejene, zato pa skuša obvestiti čim širši krog pristojnih institucij in oseb.

Lažno upanje

Žrtve nasilja v družini se najpogosteje zaupajo prijateljem in znancem, ti pa se ne tako redko ustrašijo policijskih in poznejših sodnih postopkov ter odlašajo s prijavo primera. Po besedah Mikličeve odzivni čas pristojnih institucij podaljšuje tudi lažno upanje žrtev, da se bo partnerski odnos spremenil oziroma da bodo same uspele rešiti težavo.

Mikličeva je opozorila, da žrtve niso deležne le fizičnega nasilja, ampak tudi psihičnega, ekonomskega in spolnega nasilja ter zanemarjanja. Žrtve se pogosto niti ne zavedajo nefizičnih oblik nasilja, saj jih žal sprejemajo že kot del njihovega vsakdana. Glede primerov nasilja žensk nad moškimi je dejala, da jih policija obravnava le nekaj letno, zagotovo pa niso vsi prijavljeni.

Kako deluje ukrep prepovedi približevanja?

Sladič je tudi poudaril prizadevanje policije, da bi čim bolj skrajšala svoj odzivni čas. Po njegovih besedah je namreč v primerih nasilja v družini nesprejemljivo govoriti o nekajurnem ali celo nekajdnevnem odzivnem času, saj gre pogosto za minute. Pojasnil je še, da je izrek varnostnega ukrepa prepovedi približevanja pravzaprav v pristojnosti vsakega policista.

Policija najpogosteje obravnava nasilje med zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ter med bližnjimi sorodniki, velika večina žrtev je žensk, povzročitelji pa so najpogosteje moški. Če so izpolnjeni pogoji, policija povzročitelju najprej ustno izreče ukrep prepovedi približevanja za čas 48 ur. V šestih urah mora povzročitelju izročiti tudi pisno odredbo o ukrepu, to pa mora takoj dostaviti še v presojo preiskovalnemu sodniku.

Za odločitev ima sodnik na voljo največ 24 ur, in sicer lahko ukrep policije potrdi, razveljavi ali pa ga podaljša do deset dni. Po Sladičevih besedah je delež razveljavljenih ukrepov vselej nekaj nad tremi odstotki, v letu 2014 pa je bil najmanjši doslej - 2,9 odstotka. Ravno obratno je s podaljšanimi ukrepi, saj njihov delež narašča iz leta v leto. V zadnjih nekaj letih je policija izrekla v povprečju okoli 1000 ukrepov letno.

Policija za nadzor spoštovanja ukrepa prepovedi približevanja izdela poseben načrt in dnevno izvaja nadzor. Posebej povzročitelja nasilja opozori na prepoved nadlegovanja žrtve po komunikacijskih sredstvih. Povzročitelji kršijo ukrep v približno 30 odstotkih primerov. Povzročitelju, ki krši ukrep, lahko policija izreče globo najmanj 300 evrov. Če kljub globi ponovi kršitev, ga sme policija tudi pridržati za največ 12 ur.

Žrtev lahko pred iztekom desetdnevne prepovedi približevanja preiskovalnemu sodniku predlaga podaljšanje ukrepa do 60 dni - to lahko stori v primerih, če obstojajo utemeljeni razlogi za sum, da bo povzročitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku prvega ukrepa.