Na področju kršenja človekovih pravic so najhujši socialni problemi, saj država ni dovolj učinkovita pri odzivu na spremenjene gospodarske razmere, je ob predstavitvi poročila varuha človekovih pravic za lansko leto dejala varuhinja Zdenka Čebašek - Travnik. Sprašuje se, ali smo še socialna država, in izpostavlja dostopnost šolstva, zdravstva, zaposlitve.
Vse več ljudi brez dostopa do šolstva, zdravstva, zaposlitve in pravne pomoči
"Delež ljudi, ki so jim določene dobrine postale manj dostopne, se zelo povečuje," je po današnji predstavitvi letnega poročila v Ljubljani v izjavi novinarjem dejala varuhinja človekovih pravic.
Šolstvo, zdravstvo, pravna pomoč in zaposlitve so po njenih besedah področja, ki niso več tako dostopna, kot so bila oz. je dostopnost odvisna od materialnega stanja družine.
Po besedah Čebašek - Travnikove številni kazalci kažejo, da Slovenija izgublja značilnosti socialne države. S tem, ko je dostopnost do javnih dobrin, ki naj bi jih socialna država zagotavljala, postala različna in za nekatere težko dosegljiva, bomo težko še naprej govorili o socialni državi, je prepričana.
Na delovnopravnem področju izpostavlja zlasti delavce, ki se želijo pravdati z delodajalcem, ki jim ne plača. Delavci pridejo "v nezavidljiv položaj, saj bi morali najeti odvetnika, a ga nimajo s čim. Nimajo svojih sredstev, s katerimi bi začeli tožbe proti delodajalcu". Velikokrat zamudijo tudi roke, v katerih bi se lahko pritožili in tako po besedah varuhinje nimajo možnosti, da bi najeli odvetnike.
Problem tudi nasilje nad otroki in starejšimi
Kot pravi, jo še vedno najbolj prizadenejo kršitve pravic otrok. Pri tem je izpostavila nerazumne odločitve sodišča in tudi primere, ko nasilje nad otroki ni opaženo. Opozorila je še na nasilje nad starejšimi, predvsem nad tistimi, ki živijo v ustanovah.
V letnem poročilu so v ospredju še vedno kršenje pravic do zdravega okolja, diskriminacija manjšin, mobing na delovnem mestu in kršenje pravic v zdravstvu. Pri tem varuhinja izpostavlja nezadovoljstvo z izvajanjem javnih pooblastil zbornic v zdravstvu ter z nadzorom na tem področju.
V Sloveniji so tudi otroci, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, še pravi. Na tem področju pozitivno ocenjuje aktivnost zastopnikov pacientovih pravic. Na področju šolstva pa izpostavlja zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo polletni rok za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in določilo krajšega.
Čebašek - Travnikova meni, da se z njihovimi opozorili sicer nič ne spremeni na kratki rok, dolgoročno pa so vendarle prispevali k nekaterim spremembam. Ob tem upa, da se bodo njihova priporočila začela uresničevati tudi na področju sociale, je še dejala.
Kršitve povezane s socialno stisko
Kršenje človekovih pravic je danes povezano tudi z naraščajočo socialno stisko v Sloveniji, pa je ob prejemu Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2009 poudaril predsednik DZ Pavel Gantar.
Ta situacija pa od oblasti zahteva, da s posebno pozornostjo sprejemajo takšne ukrepe, ki olajšajo življenje tistim, ki so na najslabšem, je dejal Gantar. Po njegovih besedah morata vlada in parlament prav socialno šibkim, ki se ne znajdejo v vrtincih krize, poskušati pomagati, da prebrodijo obdobje negotovosti in stisk.
Varuhinja: Kaj lahko naredijo institucije?
Gantar in varuhinja sta pozornost namenila tudi potrebi po sodelovanju javnosti v zakonodajnem postopku in v postopku priprave aktov, ki jih sprejema vlada. Pri tem je predsednik DZ opozoril, da mora biti to sodelovanje zagotovljeno, še preden ti akti pridejo v parlament.
Predsednika DZ je Čebašek - Travnikova seznanila tudi s problemom normativne dejavnosti, ki po njeni oceni ni dovolj izrazita. Dragoceno s strani sistema varovanja človekovih pravic pa se ji zdi prav obravnava poročila varuhinje v DZ. "To je priložnost, ko se javnosti prikažejo vsa tista področja, na katerih so ugotovili kršenje pravic," je dejala. V domeni izvršilne oblasti pa je, kot pravi, da te zadeve spet oceni in če je možno v najkrajšem času tudi spremeni.
Poslanci bodo po Gantarjevih ocenah poročilo varuhinje obravnavali predvidoma na decembrski seji DZ.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.