Javna agencija za civilno letalstvo je na podlagi priporočila preiskovalnega organa CAA, ki preiskuje četrtkovo balonarsko nesrečo na Barju, prepovedala vse komercialne lete z baloni, so zapisali na svoji spletni strani.
Čeprav balonarji s tem niso zadovoljni, je za agencijo priporočilo preiskovalnega organa obvezujoče. Kršitev zaradi zagrožene visoke kazni, ki predvideva tako globo kot morebitno izgubo licence, ne pričakujejo.
Ni pošteno?
Pilot balona Grega Trček iz Balonarskega centra Barje meni, da je odločitev nepoštena. "Glede na to, da je pilot letel brez veljavne licence in da se je najbrž tudi zato zgodila nesreča, je odločitev nepoštena do drugih, ki se držimo predpisov in zakonov," pravi.
Opozarja, da se balonarjem s tem ustvarja velika škoda. "Mi smo podjetje, živimo od poletov z baloni, zdaj pa so nam prepovedali delati," pravi Trček. Balonarji, ki ne vedo, kako dolgo bodo prizemljeni, saj odločba polete prepoveduje "do nadaljnjega", sicer upajo, da bo agencija, ki je izdala prepoved, pripravljena na pogajanja, če bodo kaj dosegli, pa seveda ne vedo.
S prepovedjo ne bodo rešili ničesar
Gregor Koprivc iz Balonarskega kluba Ekopool prav tako meni, da je prizemljitev komercialnih letov nepotrebna.
"Popoln nesmisel. Smo klubi, ki imamo urejene vse papirje in dosledno delamo po zakonih, ki pač veljajo. Žal se je zgodila tragična nesreča, a tako drastični ukrepi so nepotrebni. Za to so se najbrž odločili samo zato, ker so morali na hitro nekaj narediti," je prepričan.
Poleg tega po njegovem prizemljitev komercialnih letov ne rešuje nobenih težav. "Ukinili so torej samo plačljive lete. Še vedno lahko zberem prijatelje in letim, če mi za to ne bodo nič plačali. In seveda se tudi v tem primeru lahko zgodi nesreča," meni Koprivc, ki je dejal še, "da bi najraje poletel z ženo, kot dokaz, da je omejitev na komercialni polet neprimerna".
Pristojnim službam svetuje, naj se namesto pisanja odločb raje odpravijo na teren. "Gospodje inšpektorji, plačani ste, usedite se v avto, v treh dneh lahko pregledate vse klube," meni Koprivc. Prav veliko dela sicer ne bi imeli, saj je po njegovih podatkih v Sloveniji okoli 25 komercialnih balonov s kapaciteto od dve do 22 oseb. Doslej je bil največji prav ponesrečeni balon, ki je lahko sprejel do 32 ljudi.
Ta prepoved bi lahko po mnenju generalnega sekretarja Letalske zveze Slovenije Primoža Lajevca veljala nekaj dni ali tudi več kot leto. Zato si bodo na letalski zvezi prizadevali, da odgovorni ponovnega dovoljenja za komercialne lete z baloni ne bodo pogojevali denimo s spremembo zakonodaje oziroma si bodo v tem primeru prizadevali za kakšno začasno rešitev.
Tudi po četrtkovi tragediji slovenski balonarji delo še imajo, pravi Trček. Nesreča je prestrašila predvsem Slovence, medtem ko turisti, ki predstavljajo približno polovico potnikov, še vedno želijo Slovenijo opazovati iz zraka.
Po Trčkovih besedah pa lahko vsak tak ukrep, kot ga je izdala agencija za civilno letalstvo, negativno vpliva na mnenje državljanov o določeni dejavnosti, če zanj ni pravega razloga. Zato je nad ukrepom tudi sam presenečen, ob čemer pa meni, da bo ukrep odpravljen v nekaj dneh.
Čas pa bo po njegovih besedah pokazal, ali bo tudi v prihodnje zaradi nesreče prihajalo do upada letov z baloni in s tem do upada dohodka balonarjev, ki opravljajo komercialne lete.
Pri nadzoru bo sodelovala tudi policija
Kot je povedal direktor agencije za civilno letalstvo Žiga Kotnik, bodo storili vse, da bo ta prepoved čim krajša, saj jim je v interesu, da balonarstvo v Sloveniji zaradi nesreče ne zamre. A dokler preiskava poteka in dokler preiskovalec ne odredi drugače, ne morejo ravnati drugače, pravi.
Vsak ukrep, ki so ga morali sprejeti, na Javni agenciji za civilno letalstvo, kot je dejal Kotnik, ocenjujejo kot nujen v tem trenutku, ker jim je preiskovalec letalskih nesreč tako priporočil. Na agenciji po njegovih besedah obžalujejo, da bodo "sankcije" zajele tudi balonarje, ki ravnajo po pravilih.
V tem času bodo preverjali vse tiste, ki opravljajo komercialne lete, oziroma jih bodo kontrolirati, ali upoštevajo to prepoved. Trenutno se dogovarjajo s policijo za vzpostavitev ustreznega sistema informiranja.
"Smo že v dogovoru s policijo, da bomo poostrili nadzor nad komercialnimi leti. Imeli bomo stalne aktivnosti, vezane na to," je dejal.
Kot je pojasnil, je komercialni let pogojen s plačilom. Če je nekdo drug ali potnik vplačal za ta prevoz, se to po Kotnikovih besedah smatra za komercialni let. "Pri športni dejavnosti pa balonar z licenco in 100 naletenimi urami lahko danes svoje prijatelje brez plačila normalno pelje," še razlaga Kotnik.
Da se ne bi dogajala plačila "na črno", pa bo moral vsak, ki se želi peljati z balonom, podati izjavo, da za navedeni polet ni plačal, je pristavil Kotnik.
Na agenciji bodo malo bolj poostreno zbirali informacije o teh letih. Sicer je na agenciji po besedah njenega direktorja zaposlenih 53 ljudi, od tega je trenutno usposobljenih 23 inšpektorjev, 17 pa se jih še usposablja.
Bistvena novost bo kategorizacija glede na velikost
Z novim letom prične veljati uredba EU o operacijah na letalstvu, od aprila pa velja uredba o licenciranju balonarskih pilotov. Zato bodo marca prihodnje leto spremenili zakonodajo s tega področja, je napovedal Kotnik. Kot je poudaril, bo bistvena novost kategorizacija balonov glede na velikost. Po drugi strani pa bosta tako kot v letalstvu potrebni operativna licenca in spričevalo letalskega prevoznika, ki bo postopke odrejal.
Organizator poleta ni imel operativnega dovoljenja
Služba za preiskovanje nesreč ministrstva za infrastrukturo je v postopku preiskave balonarske nesreče ugotovila, da podjetje, ki je organiziralo polet, ni imelo spričevala letalskega prevoznika oziroma operativnega dovoljenja, je dejal vodja službe Roman Rovanšek. Po njegovih besedah nihče med komercialnimi prevozniki nima tega dovoljenja.
Rovanšek je v izjavi za javnost, v kateri je pojasnil vzrok prepovedi poletov, razložil, da zakon o letalstvu komercialno letenje toplozračnih balonov opredeljuje med posebne dejavnosti, za katere pa se prav tako uporabljajo členi, ki določajo postopke za pridobitev dovoljenja.
Poudaril je, da je služba za preiskovanje nesreč varnostni organ, ki ne odkriva krivca, temveč ureja postopke za izboljšanje varnosti. Po njegovih besedah je prepoved komercialnega letenja toplozračnih balonov varnostni ukrep. Sedaj pa lahko vsi, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, na pristojno agencijo vložijo vloge in pridobijo spričevalo. S pridobitvijo dovoljenja bodo izkazali, da so sposobni varno izvajati komercialno dejavnost prevoza potnikov, je razložil Rovanšek. Ob tem je tudi potrdil, da je proizvajalec v četrtek ponesrečenega balona podjetje Lindstrand.
"Nekatere stvari je treba urediti"
Predsednik varnostne komisije letalske zveze Miha Repovž je sicer pred dnevi pojasnil, da se v Sloveniji že več let govori in opozarja, da treba na področju jadralnega padalstva, balonarstva in ultralahkega letalstva nekatere stvari urediti.
Po njegovih besedah ima vsako podjetje, ki izvaja letalske storitve v komercialne namene, spričevalo. Manjša podjetja bi od države prav tako morala pridobiti nekakšno spričevalo ali dovoljenje, je menil Repovž, vendar za nekatera področja, denimo balonarstvo, jadralno padalstvo in polete v tandemu, to po zakonu ni obvezno, je razložil.
Balon zavarovan pri zavarovalnici Triglav
Balon, ki je strmoglavil na Barju, je bil zavarovan pri Zavarovalnici Triglav. Po navedbah zavarovalnice zavarovanec stopi v stik z zavarovalnico, oškodovanci naslovijo zahtevke na zavarovanca ali na zavarovalnico, ki zavaruje odgovornost zavarovanca. Zavarovanje odgovornosti sicer urejata zakon o obveznih zavarovanjih v prometu in uredba o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje. Poleg teh zavarovanj se lahko sklene tudi kasko zavarovanje balona.
Zavarovalno premijo, ki je odvisna od več dejavnikov – maksimalne vzletne teže, namena uporabe, števila oseb na krovu idr. – plača sklenitelj zavarovanja. Stranke lahko sklenejo tudi nezgodno zavarovanje, so zapisali in dodali, da je višina odškodnine odvisna od mnogih dejavnikov in okoliščin ter se presoja skladno z veljavno sodno prakso. Niso pa navedli konkretnih zneskov.
Nekaj čez 300.000 evrov za potnika
Na vprašanje, ali bo vložil odškodninski zahtevek, je v četrtek, takoj po strmoglavljenju balona, eden od hudo poškodovanih potnikov odgovoril, da "zaenkrat ne, ker sem vesel, da sem živ, enim to ni uspelo". Še danes pravi enako, so poročali v 24UR.
A ker je imel balon urejeno obvezno zavarovanje, potnikom ni treba skrbeti, da ne bi dobili izplačila, so za 24UR potrdili v Zavarovalnici Triglav. Potniki bodo torej dobili odškodnino, če bodo vložili odškodninski zahtevek.
Za potnika je po evropski uredbi minimalna vsota nekaj čez 300.000 evrov, so še povedali v zavarovalnici. Vsak potnik, ki je udeležen v letalskem prometu, je zavarovan že, ko se vkrca v zračno plovilo. Torej bodo odškodnino izplačali, ne glede na vzrok nesreče. To je namreč objektivna odgovornost tistega, ki se s tem ukvarja.
Višina odškodnine je sicer odvisna od poškodbe. Po umrlih pa lahko odškodninski zahtevek vložijo svojci. Zavarovalnica Triglav računa, da bo, za to konkretno zadevo izplačala med 7 in 9 milijonov evrov, so še poročali v oddaji.
"Prav gotovo se bomo videli in /…/ pripovedovali drug drugemu vse, kar je bilo!"
Okoli 400 ljudi se je udeležilo maše, ki jo je za umrle in poškodovane v nesreči balona daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Slednji se je v svoji pridigi zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali umrlim in poškodovanim ter njihovim svojcem. Poudaril je tudi velik pomen upanja, da je življenje močnejše od smrti.
V svoji pridigi v cerkvi sv. Mihaela na Barju je pomožni škof dejal, da želijo z današnjo mašo pokazati, da so blizu vsem, ki trpijo, pa naj "bodo tisti, ki so bili v nesreči poškodovani, ali njihovim domačim, sorodnikom in prijateljem".
Kljub bolečini, ki jo je prizadejala nesreča, po besedah Jamnika vse zbrane pri maši združujeta skupna bolečina in prošnja, da bi ohranjali "upanje, vero in pogum, da je življenje močnejše od smrti". Prav upanje, vera in pogum so namreč tisti, ki nas povezujejo "z našimi dragimi rajnimi, kot tudi tistimi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju", je dejal.
Človeško življenje je po besedah Jamnika polno preizkušenj, prebroditi pa nam jih lahko pomaga Kristus. Kajti "on sam je vstopil v največje temine trpljenja in smrti človeškega bivanja, in tako sta trpljenje in smrt v moči velikonočne skrivnosti obsijana z zarjo velikonočnega jutra", je dejal in dodal, da smo prav zato vsi "še toliko bolj poklicani in spodbujeni, da doživljamo tudi radost in čudež bivanja ob čisti darežljivosti Boga".
Svojo pridigo pa je Jamnik zaključil z mislimi iz romana Fjodora Dostojevskega Bratje Karamazovi: "Prav gotovo bomo vstali, prav gotovo se bomo videli in veselo, radostno bomo pripovedovali drug drugemu vse, kar je bilo! In večno, vse življenje se bomo držali za roke!"
