'Nihče nima pravice žugati tožilki'

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je zavrnila očitke, da je tožilstvo v zadevi domnevnega prirejanja dokumentov, ki jih je SDS Janeza Janše objavil na spletni strani, že sprejelo odločitev ter da so to storili prehitro in neutemeljeno. Zatrjuje, da nič od tega ne drži, saj tožilstvo sploh še ni sprejelo kakršne koli odločitve.

Po njenih pojasnilih je okrožna državna tožilka na prošnjo policistov o primeru dala le strokovno mnenje. Tožilka je ocenila, da v dokumentaciji, ki ji je bila prikazana, zaenkrat ne vidi sumov kaznivega dejanja, je povedala Brezigarjeva. Obenem je poudarila, da bo tožilka sprejela odločitev, potem ko bo policija na tožilstvo podala poročilo ali kazensko ovadbo v zvezi s tem primerom.

Poudarja, da državno tožilstvo v tem primeru opravlja svojo funkcijo tako, kot jo je dolžno, in da nimajo dvojnih meril, saj odločajo na podlagi dejstev in zakona. "Moji kolegi na prvi stopnji imajo v zvezi s tem vso podporo, ne glede na to, kaj morda nekomu v političnem prostoru paše in kaj bi bilo komu všeč, da bi državni tožilci odločili," je dejala in dodala, da se slednje pod njenim vodstvom tožilstva preprosto ne bo zgodilo.

Poudarila je, da nihče nima pravice zaradi svojih drugačnih preferenc obtoževati državno tožilko in ji žugati, da je neko odločitev sprejela prehitro in da je bila ta napačna. Pri tem se je odzvala na izjavo nekdanjega vrhovnega državnega tožilca Franca Mazija v današnjem časniku Delo. Ocenil je namreč, da je državno tožilstvo prehitro sporočilo svoji odločitvi glede domnevnega ponarejanja listin in razžalitve predsednika republike. "Kar z levo roko s primeroma ni mogoče opraviti. Pravno korektno bi bilo, da bi ob predložitvi ovadb s policije tožilstvo o njima odločilo. Če bi ju zavrglo, bi moralo o tem obvestiti policijo in dovolj natančno povedati, zakaj je tako ravnalo," je izjavil.

Brezigarjeva odgovarja, da je upokojeni državni tožilec pokazal neverjetno hitrost pri podajanju negativnih mnenj in ocen tožilskega dela. Zato mu vrača očitek, da dela tožilca na konkretni zadevi ni mogoče ocenjevati z levo roko brez poznavanja dela, ki ga je državna tožilka do sedaj opravila, odločitve pa še sploh ni sprejela. "Profesionalec, strokovnjak, človek z integriteto takih ocen, ki so javne in na prvo žogo, prav gotovo ne daje," je prepričana.

Zadeva tudi na kulturnem inšpektoratu?

Primer domnevnega prirejanja dokumentov obravnavajo tudi na inšpektoratu za kulturo, medtem poroča Delo. Pri zlaganju dokumentov namreč sumijo na več kršitev zakona o arhivih: od navajanja virov do pravilne javne objave, reprodukcije in načina prezentacije arhivskega gradiva. Zagrožene globe za takšne prekrške se različne za pravne osebe, odgovorne osebe in zasebnike, gibljejo pa se od 417 do 8346 evrov.

Prirejeni dokumenti?

V začetku februarja je stranka SDS na svoji spletni strani objavila dokumente iz arhiva, ki naj bi dokazovali, da je bil Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o napadu v Velikovcu. Časnik Delo je pozneje poročal, da je dokument ponarejen. Da je dokument sestavljen iz več različnih delov, so isti dan potrdili tudi v arhivu.