Adijo, napotnice in recepti! Bolniki ne bodo več pismonoše

Idejo eZdravja razvijajo od leta 2008, šele zdaj bo zanjo zakonska podlaga, je pojasnila vodja projekta Katarina Kralj. Po celi državi bodo omogočeni e-recepti, e-napotnice, e-izmenjava podatkov in e-naročanje. Papirnate kartoteke sicer ostajajo, verjetno predvsem v veselje starejših zdravnikov, med katerimi se nekateri otepajo sprememb in predvsem dela z računalniki.

Predvidoma do konca leta bodo imeli bolniki z e-naročanjem na enem mestu na voljo podatke o vseh izvajalcih določene zdravstvene storitve. Z napotnico za slikanje kolena bo lahko nekdo na posebnem portalu eZdravje preveril, kje v Sloveniji je najmanjša čakalna vrsta, in se v treh korakih naročil oziroma ga bosta zdravnik ali medicinska sestra. Sprva bo prostovoljno, sčasoma verjetno obvezno. Dostop bo ali z digitalnim potrdilom, s katerim bodo vidne vse njegove napotnice in naročila, ali s številkama e-napotnice in zdravstvene kartice. Pri slednjem je lahko "največja zloraba, da nekdo drugega naroči na storitev, če ima številko napotnice in ZZZS številko. Drugi osebni podatki ne bodo vidni."

V lekarno ne bo treba več s papirjem, temveč bo farmacevtu omogočen vpogled v e-recept. Zdravila iz obnovljivih receptov bo moč dvigovati po vseh lekarnah, vsi zdravniki na primarni ravni bodo ob zdravljenju bolnika lahko videli, kakšna zdravila nekdo jemlje. Tako imenovana interoperabilna hrbtenica že omogoča delno izmenjavo podatkov in sistem se bo širil. Vsak zdravnik bo imel vpogled o alergijah, kroničnih boleznih, večjih operacijah, posegih v zadnje pol leta, zdravilih. Vidni bodo podatki o kapi, oživljanju, cepljenju, nalezljivih boleznih, invalidnostih, izbranih zdravnikih, v prihodnje predvidoma pomemben podatek o vsadkih in njihovi primernosti za na primer slikanje z magnetno resonanco. Zdravnik bo torej imel podatke, na podlagi katerih se bo lažje odločal o zdravljenju.

Medtem že deluje TeleKap, ko lahko iz 11 bolnišnic po potrebi pokličejo nevrologe v Ljubljano. Že približno 500-krat so bolniku pripeljali voziček s kamero, s katero so se preko video povezave povezali z nevrologom, ki je po pregledu na daljavo postavil diagnozo. Istočasno si je lahko po teleradiološkem portalu pogledal radiološke slike. V aplikacijo je nato vpisal ugotovitve, na podlagi katerih je ocenil smiselnost vbrizganja trombolitika za raztapljanje strdka. Po kapi se namreč lovi časovno okno štiri ure in pol, zatem je injiciranje sredstva lahko celo škodljiva. Doslej se je namreč dogajalo, da so bili bolniki iz podeželja zaradi vožnje v Ljubljano večkrat na slabšem. V rabi je eTriaža, pri kateri usposobljena medicinska sestra določi, ali ste rdeči, oranžni, rumeni, zeleni ali modri. V službi prve pomoči je treba prve takoj oskrbeti zaradi življenjske ogroženosti.

Za eZdravje bodo od decembra predvidoma skrbeli na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, kjer bo zato tudi devet novih zaposlenih. Stroški vzdrževanja aplikacij bodo na leto znašali približno štiri milijone evrov, med njimi so tudi evropska sredstva, ki za naprej niso zagotovljena, zato naj bi bil proračun trenutni vir. Prihranki so zaradi pomanjkanja trenutnih podatkov o stanju težko izraženi v denarnih enotah, saj se bodo izkazovali predvsem v večji varnosti bolnikov, prihranku časa in manj papirjih. Elektronski vpogled v nekakšni povzetek kartoteke bodo imeli zdravniki ob zdravljenju bolnika, do podatkov bodo dostopali s svojimi obstoječimi sistemi. Tako kot je že zdaj, bo tudi v prihodnje zabeleženo, kdo, kdaj in do katerih podatkov bo dostopal.

Štelo se bo, da se bolnik strinja z vpogledom v podatke, razen ob izrecni prepovedi. Ob nespremenjenem številu specialistov sicer ne pričakujejo občutnega krajšanja čakalnih dob samo z informatizacijo. Bodo pa točni podatki, morda se bo nekdo odločil za pot v Mursko Soboto, kjer bo na vrsti v mesecu dni, če bi v Ljubljani čakal več kot leto dni. Cilj eZdravja je po besedah Kraljeve v prvi vrsti večja varnost bolnikov, saj lahko zdravnik ob pomanjkanju kliničnih informacij pacienta napačno zdravi. Zagotovo bo prihranek časa, že zaradi e-napotnic, in bolniki ne bodo več poštarski uslužbenci zdravstvenega sistema.

In skrajni čas je. Še tako "levo" podjetje v Sloveniji ima namreč že dolgo vse pomembne vsebine v elektronski obliki, tako da lahko do njih brez kakršnih koli papirjev dostopajo pooblaščeni zaposleni. Po drugi strani je komunikacija v slovenskem zdravstvu še vedno predvsem na papirju, prevečkrat imajo bolniki vlogo pismonoš, ko nosijo napotnice in izvide od zdravnikov do specialistov in nazaj. A očitno bo kmalu drugače.