S pojasnilom slovenske veleposlanice na Japonskem Helene Drnovšek Zorko se je razkril delček nejasnosti glede slovenskega podpisa mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta), ki še vedno buri duhove. Drnovšek Zorkova je na spletni strani Metina lista osebno pojasnila, da je Acto podpisala preprosto zato, ker v trenutku "državljanske malomarnosti“ in preobremenjenosti z delom ni bila dovolj pozorna.
"Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva ter tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok,“ je zapisala Drnovšek Zorkova, ki je za 24ur.com povedala, da je zaradi vprašanj, ki so se usula nanjo, morala podati osebno mnenje, ker ji ni vseeno.
Vseeno pa ni niti številnim ljudem po svetu, ki so s protesti že opozorili na to, da sporazum ogroža človekove pravice in svobodo interneta. Demonstracije so napovedane tudi v soboto na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Udeležbo je potrdilo več kot 6400 uporabnikov Facebooka, v duhu pa se jim pridružuje tudi veleposlanica v deželi vzhajajočega sonca, ki je zapisala: "Prosim, naj bo kdo tam tudi v mojem imenu. Resnična zaskrbljenost in odločenost slovenskih državljanov, da je treba preprečiti uveljavitev sporazuma, se bo odrazila v številu udeležencev shoda.“
K protestom so pozvali tudi aktivisti Anonymousa, ki so slovenskim oblastem na spletni strani YouTube zagrozili z napadi na vladne spletne strani.
Grožnje spremalja tudi ministrstvo za javno upravo
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da grožnje skupine Anonymous obravnavajo zelo resno in se bodo nanje primerno odzvali. S spremljanjem nadzornih sistemov neprestano ugotavljajo morebitne anomalije v internetnem prometu in škodljiv promet tudi blokirajo.
"Strežniki, ki so dosegljivi na svetovnem spletu pod domeno gov.si, so neprestano pod drobnogledom tudi glede tovrstnih groženj. Grožnje obravnavamo z vso resnostjo, bomo pa še bolj pozorni na zaznavanje neregularnih aktivnosti v informacijskih sistemih in se v primeru le-teh nanje ustrezno odzvali," so sporočili z ministrstva. Navajajo še, da s spremljanjem nadzornih sistemov neprestano ugotavljajo tudi morebitne anomalije v internetnem prometu in škodljiv promet tudi blokirajo.
Acta je koristna samo za velike založnike Slovenska unije glasbenih ustvarjalcev zahteva umik slovenskega podpisa oziroma pristopa k Acti. Slovenski avtorji, združeni pod vodstvom glasbenika Zorana Predina, menijo, da gre pri Acti "samo za materialno korist lastnikov odkupljenih avtorskih pravic, ki resničnim avtorjem prinašajo samo drobtinice“. Predin meni, da bi bi bilo veliko bolje, če bi avtorji z razvojem interneta lahko končno sami tržili svojo glasbo in se dogovarjali o ceni s svojim občinstvom, kar bi čez noč ustavilo kakršno koli piratstvo. "Če svetovni založniki uspejo z Acto, pa to pomeni smrt novi in neodvisni avtorski ustvarjalnosti," še pravi Predin. Glede podpisa Acte se je odzvalo tudi Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Sazas), ki tega sporazuma ne podpira. V združenju so zapisali, da ne podpirajo nobenega "popolnega in konstantnega nadzora posameznikov na medmrežju, niti tako imenovane policijske države pod krinko zaščite avtorske pravice, podpira pa ukrepe proti zlorabi avtorske pravice". Hkrati poudarjajo, da Sazas ni sodeloval pri oblikovanju Acte. Prepričani so, da lahko Slovenija v svojo zakonodajo vpelje vse potrebne rešitve za preprečevanje kršitev avtorskih pravic, vendar ne na račun posega v zasebnost posameznika. Prelaganje odgovornosti med ministrstvi Na zunanjem ministrstvu sicer pravijo, da ne oni ne veleposlaništvo v Tokiu nimajo pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo obravnava Acta, zato ni sodelovalo pri njegovem usklajevanju in sprejemanju. Veleposlanica jo je le podpisala, in sicer v skladu z navodilom in pooblastilom vlade po predlogu ministrstva za gospodarstvo, kot uradna predstavnica države na Japonskem, in ne na svojo roko. Na odgovornost vlade je opozorila tudi Drnovšek Zorkova, ki spominja, da je slovenska vlada kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma.
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da so pri pripravi Slovenije na podpis sodelovali tudi na pravosodnem in finančnem ministrstvu ter na Uradu za intelektualno lastnino. Toda direktor Urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej, ki sicer meni, da je akt potreben in da je treba zaščiti intelektualno lastnino, pravi, da na uradu ni dobil zahteve, da bi podal uradno stališče glede teksta. Na pravosodnem ministrstvu pa so poudarili, da Acta ne sme posegati v določbe slovenskega pravnega reda, ki dokaj močno varujejo pravice do zasebnosti, zlasti komunikacijske zasebnosti in svobode komuniciranja, informacijske zasebnosti in pravice s področja svobode izražanja iz ustave.
Zaskrbljenost nad sporazumom je izrazila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki se boji, da "bomo imeli tudi pri informacijskem pooblaščencu zaradi tega mednarodnega sporazuma, ki je bil res podpisan v popolni tajnosti (in tega ne odobravam), več dela. Pričakujem razsodnost Evropskega parlamenta. Še je čas.“
Za uveljavitev Acte je sicer potrebna še ratifikacija v Evropskem parlamentu in v parlamentih držav članic. Evropski parlamentarci naj bi ga obravnavali v prvi polovici letošnjega leta, po oceni Evropske komisije bi bile ratifikacije na nacionalni ravni lahko tudi še letos. Ratifikacija sporazuma letos zaenkrat ni predvidena v zakonodajnem programu slovenske vlade, pa so pojasnili na slovenskem gospodarskem ministrstvu.
KOMENTARJI (576)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.