Država bo dosojene odškodnine tudi plačala

Država bo izbrisanim plačala vsako odškodnino, ki bo dosojena, je ob koncu kar šesturne razprave o tej temi v državnem zboru zagotovila notranja ministrica Katarina Kresal.

Poslanci so razpravljali o ustavnem zakonu o izbrisanih, za katerega je bilo že takoj jasno, da nima zadostne podpore v DZ. Zakonu nasprotujejo vse koalicijske stranke, medtem ko ga v opoziciji, ki pa nima dovolj glasov, podpirajo.

V opoziciji so prepričani, da je treba zakon sprejeti, če se želi onemogočiti izplačilo enormnih odškodnin, v koaliciji pa, da je zakon nepotreben, ker zadostuje že odločba ustavnega sodišča.

'Absurdna zmešnjava vrednot'

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Branko Grims (SDS) ocenil, da gre pri odločanju za absurdno zmešnjavo vrednot. "Za leto trpljenja v koncentracijskem taborišču je odškodnina v Sloveniji omejena na okoli 1000 evrov, za smrt otroka, ubitega po drugi svetovni vojni, na 800 evrov, za padlega v vojni za Slovenijo 3200 evrov. Tisti, ki je kalkuliral s slovenskim državljanstvom, pa dobi 55.000 evrov na roko," je dejal in se vprašal, "kje je tu pravičnost in naravno pravo". Zavrnil je tudi trditve, da odškodnin ne bo, ker da so roki zanje že zastarali. Opozoril je na odločitev mariborskega okrožnega sodišča, ki je eni izmed odločb zapisalo, da je začel zastaralni rok za odškodnino teči z izdajo odločbe o stalnem prebivališču za nazaj, ki jih izdaja ministrstvo za notranje zadeve.

Pri predlogu gre za zahtevo za razpravo, "ki je bila v tem mandatu opravljena že dvakrat. Prvič ob interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, drugič pa ob ustanovitvi preiskovalne komisije o štetju izbrisanih. Danes bomo tako že tretjič skoraj ves dan razpravljali o vprašanju, o katerem so vse dileme že rešene in o katerih si nimamo več ničesar povedati," je v imenu poslanske skupine SD dejal Miran Potrč. Poudaril je tudi, da je treba odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih spoštovati, ne glede na to, kaj si kdo misli o njej.  

Cveta Zalokar Oražem je v imenu poslanske skupine Zaresa ocenila, da SDS s predlogom nadaljuje svojo že znano in videno politiko reševanja problema izbrisanih. V Zaresu so zato ponosni, da se je vladajoča koalicija zavezala, da se bo po dolgih letih potiskanja problema pod preprogo tega rešila brez obvodov in ovinkov, to je neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Vsakršno drugo reševanje tega vprašanja bi namreč po njenem pomenilo poskus zaobitev ustavne odločbe.

Franc Žnidaršič je napovedal, da v DeSUS začetka postopka za spremembo ustave ne bodo podprli. Tudi po njihovem je namreč edini namen zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča. Zakon preprečuje popravo krivic, ki jih je država storila izbrisanim, je dejal, ob tem pa zavrnil navedbe, da bi lahko izplačilo odškodnin izbrisanim ogrozilo javne finance. Če pa bi se vendarle izkazalo, da bi temu lahko bilo tako, "pa bomo predlog, da se odškodnine omejijo, podprli", je dejal.

V poslanski skupini LDS po besedah Boruta Sajovica ocenjujejo, da je Slovenija pravna država, zato po njegovem omenjenega zakona DZ ne sme sprejeti.

V SLS ocenjujejo, da je ustavni zakon primerna podlaga za rešitev problematike izbrisanih, zato ga v poslanski skupini podpirajo, je povedal Gvido Kres. V stranki tudi obžalujejo, da takšen zakon ni bil sprejet že prej, saj popravlja napake, ki so jih z izdajanjem dopolnilnih odločb "povzročili notranji ministri, med njimi prvi Rado Bohinc". V SLS so tudi prepričani, da državljanstev ni mogoče podeljevati agresorjem na Slovenijo, "posebej ne tistim, ki ga niso želeli in so ravnali preračunljivo".

Zmago Jelinčič (SNS) je opozoril, da bo treba izbrisanim izplačati visoke odškodnine, če predlog zakona ne bo sprejet, denar za to pa bo po njegovem treba vzeti upokojencem. "Ti bodo morali plačati za nenasitne pogoltneže, ki niso želeli slovenskega državljanstva," je dejal. Vsem tistim, ki so v osamosvojitvenih časih pravočasno zaprosili za državljanstvo, pa predlaga, da le-tega vrnejo in se vpišejo na seznam izbrisanih, "kjer bodo dobili denar".