"Upamo, da bo sodišče v polni sestavi kmalu nadaljevalo svoje delo in ga tudi končalo, v skladu z arbitražnim sporazumom. Slovenija bo v določenem roku sprejela odločitev o imenovanju novega arbitra," so še zapisali v kratkem sporočilu za javnost.
Odstop Abrahama obžalujejo tudi na zunanjem ministrstvu. Hkrati so sporočili, da je Slovenija danes tudi po diplomatski poti zavrnila predlog Hrvaške o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma.
Kot poudarjajo na MZZ, so bili o odstopu Abrahama obveščeni danes, in dodajajo, da razlogov za njegov odstop, razen tistih, ki so navedeni v današnjem sporočilu arbitražnega sodišča, ne poznajo.
Abraham je v odstopnem pismu zapisal, da je na imenovanje za arbitra pristal v upanju, da bi to pomagalo pri vzpostavitvi zaupanja med strankama in v arbitražno sodišče in da bi se s tem proces normalno nadaljeval.
Ker pa je Hrvaška vmes obvestila arbitražno sodišče, da ne more več sodelovati v procesu arbitraže in da z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma, se je Abraham odločil, da trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, zato zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih, je v današnjem sporočilu za javnost zapisalo Stalno arbitražno sodišče, ki deluje kot registrar arbitražnega sodišča.
Sodišče je zdaj v skladu z arbitražnim sporazumom Slovenijo pozvalo, naj v 15 dneh imenuje Abrahamovega naslednika, ki je bil za arbitra imenovan po odstopu Jerneja Sekolca zaradi prisluškovalne afere.
Spet je na potezi vlada
Iz opozicijske NSi so sporočili, da odstop Abrahama predstavlja dodatne težave, ki so se začele z nezakonitim prisluškovanjem slovenskima predstavnikoma v primeru sojenja arbitražnega sodišča v Haagu o poteku slovensko-hrvaške meje in objavo teh prisluhov v hrvaških medijih.
Njihov poslanec Jožef Horvat, ki je hkrati tudi predsednik Odbora za zunanjo politiko bo zato že jutri ponovno zahteval sklic zaprte nujne seje, na katero bo povabil tako predsednika vlade Mira Cerarja kot zunanjega ministra Karla Erjavca.
V SDS so se na Abrahamov odstop odzvali z več zapisi na Twitterju, kjer so na strankinem profilu spomnili na Erjavčevo izjavo, v kateri je imenovanje Abrahama označil za veliko zmago slovenske diplomacije.
Izjavo so v SDS pospremili s komentarjem: "Kratko je trajala." Predsednik SDS Janez Janša pa je v enem od svojih objav na Twitterju premierju Cerarju - potem ko po njegovem vlada "ostaja brez partnerja v arbitraži, arbitra, ima pa Telekom" - sporočil: "Čas je za odhod. Skrajni čas." SDS-ov Miro Petek pa je na Twitterju zapisal, da nam je Abraham naredil še dodatno škodo, in še vprašal, kje so zdaj s komentarji vsi tisti, ki so ga te dni kovali v zvezde.
V ZaAB pravijo, da jih vlada pred imenovanjem arbitra ni seznanila s to odločitvijo in pri njej niso sodelovali. "Tudi zdaj je v rokah vlade, da reši nastali položaj in čim prej predlaga novega sodnika," je dejala predsednica ZaAB Alenka Bratušek.
V vladni SD pa pravijo, da odločitev Abrahama spoštujejo. Da pa so tudi prepričani, da se zavezi obeh držav o Arbitražnem sporazumu ni mogoče enostransko odreči, zato pričakujejo, da bo nov arbitražni sodnik imenovan ter da bo arbitražno sodišče zaključilo svoje delo.
'Odstop Abrahama brez hujših posledic'
Analitik Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede meni, da odstop Abrahama ne bo imel usodnih posledic za delovanje arbitražnega sodišča.
"Sodnik Abraham je po mojem mnenju računal na to, da se bodo države obnašale odraslo, da se bo ena od držav, ki je pripeljala zadevo skoraj do vrelišča, ustavila pri svojih ukrepih. Ukrepi, ki jih je Hrvaška sprejela prejšnjo sredo in nato v četrtek, so šli v povsem obratno smer in mislim, da je enostavno ugotovil, da se 'te igre ne gre več'," meni Udovič in dodaja, da pač vsak sodnik lahko presoja po svoji vesti.
Odstop Abrahama po njegovem mnenju sicer ne bo prinesel nobenih "kataklizmičnih posledic". "Gotovo pa to pomeni še dodaten zaostanek v izrekanju sodbe oziroma v zaključku celotnega arbitražnega procesa," meni Udovič, a tudi dodaja, da bi bilo morda še bolje, da bi razsodba prišla po hrvaških parlamentarnih volitvah.
Po njegovem mnenju odstop Abrahama tudi ne pomeni nič posebnega za ostale člane arbitražnega sodišča. "Ostali trije sodniki, vsaj kolikor vemo, zaenkrat ostajajo, zdaj pa je čas, da Slovenija in Hrvaška imenujeta svoja nova arbitra in da sodišče nadaljuje delo."
"Za Hrvaško sicer vemo, da ga ne bo imenovala, torej ga bo v njenem imenu imenoval predsednik arbitražnega sodišča. V Sloveniji pa je vprašanje, kako se bodo verjetno odločile politične stranke po pogovoru s predsednikom vlade. Predvidevam, da bo predsednik vlade sklical posvet parlamentarnih strank in na podlagi tega se bodo odločili, kako naprej. Formalno bi sicer vlada lahko sama sprejela odločitev, a to ne bi bilo politično modro," je povedal.
Pred Slovenijo sta sicer dve možnosti - da imenuje svojega arbitra ali da prepusti imenovanje sodišču. Vprašanje tudi je, kaj bo Sloveniji svetovala njena odvetniška ekipa. "Osebno sicer menim, da bi bilo za Slovenijo najbolje, da tudi ona prepusti imenovanje arbitražnemu sodišču," je dodal.
Zagotovo pa odstop Abrahama po mnenju Udoviča ne pomeni nobenega udarca arbitražnemu sporazumu. "Menim, da je arbitražni sporazum veljaven in da Hrvaška na podlagi tega, kar so navedli v noti, ne more izstopiti, četudi se sklicuje na 60. člen dunajske konvencije o pogodbenem pravu," je dejal in menil, da bo zdaj sledila dolgotrajna bitka, ali arbitražni sporazum velja oz. ali bo odločitev arbitražnega sodišča legitimna in legalna.
Na koncu bo o tem verjetno znova razsojal nekdo tretji, po njegovem mnenju najverjetneje Meddržavno sodišče v Haagu. Abraham, ki je predsednik tega sodišča, pa s tem, ko je bil del arbitražnega procesa, pri razsojanju najverjetneje ne bo mogel odločati in se bo moral izločiti, je še razmišljal Udovič.
Opozoril je tudi na "medijsko vojno", ki zadnje tri tedne zelo intenzivno razgreva čustva na obeh straneh in je po njegovem mnenju problematična. "Četudi bi se sprejela kaka odločitev na politični ali pa na mednarodni ravni, bi jo bilo zelo težko uresničiti, če bodo glave zelo razgrete," je dejal.
Hrvatom lahko zagrenimo življenje ...
V luči pozivov, da bi Slovenija morala blokirati vstop Hrvaške v schengensko območje, je Udovič komentiral tudi zamisli, da bi zaradi hrvaškega odstopa od arbitražnega sporazuma morala Slovenija pod vprašaj postaviti tudi pristopno pogodbo Hrvaške z EU, ki jo je Slovenija ratificirala na podlagi arbitražnega sporazuma.
"Sicer nisem pravnik, a kot so me opozorili pravniški kolegi, ima Slovenija kot država, ki je ratificirala hrvaško pogodbo, tudi možnost, da jo razveljavi. Če je to mogoče, potem za Slovenijo pomeni, da Hrvaška od te točke ni več članica EU," je dejal.
"Slovenija sicer ne more vreči Hrvaške iz EU, lahko pa bi, če bi se za to odločila, povzročila cel kup nevšečnosti tako Hrvaški kot EU. Slovenski minister bi na primer lahko na zasedanju Sveta EU zahteval odstranitev hrvaškega kolega s seje, ker da Hrvaška ni članica EU. To bi potem lahko ponavljali na vseh svetih, delovnih skupinah in podobno. Verjetnost, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhna, vendarle formalno obstaja," je še dodal Udovič.
Profesor pomorskega prava Marko Pavliha pa ocenjuje, da se zdaj vrtimo v začaranem krogu, ker politiki v preteklih letih niso upoštevali opozoril, da so v podpisanem sporazumu tudi pasti. Prav tako niso reagirali na to, da je da je Hrvaška že takoj po ratifikaciji sporazuma ta sporazum kršila in da bi lahko že pred leti zahtevali izločitev hrvaškega arbitra.
"To kaže na našo nesamozavestno notranjo in zunanjo politiko. Zdaj imamo zadnjo priložnost, saj se mi zdi, da se tudi mednarodna javnost obrača nam v prid. Vidijo, kako neverodostojna partnerica je Hrvaška. Slovenija namreč ni edina država, s katero nima rešenih sporov," je opozoril.
Kot je še dejal za MMC, rešitev vidi v grožnji z blokado vstopa Hrvaške v schengensko območje, kar bi spodbudilo dogovor za pogajalsko mizo - ali dokončanje arbitraže ali pa obuditev sporazuma Drnovšek-Račan.
Tudi besedilo arbitražnega sporazuma namreč sodišču omogoča, da državama pomaga iskati prijateljsko rešitev. "Če bomo zdaj to zamudili, ne vem, kaj nam sploh še preostane - da verjetno vse skupaj zamrznemo za nedoločen čas." Rešitev situacije je namreč predvsem politična, pravno se lahko le malo kaj stori, je še dejal.
Pavliha še meni, da bi moral biti naš naslednji arbiter zagotovo Slovenec: "Če sem zelo konkreten, verjetno ni možnosti, da bi s takega mesta odstopil na primer Ernest Petrič."
V Bruslju še naprej spremljajo dogajanje
Dogajanje na relaciji Ljubljana - Zagreb še naprej pozorno spremlja tudi Evropska komisija, pravi tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva. Nakazala je še, da stališča komisije ostajajo nespremenjena.
Kot je sporočila Andreeva, je Evropska komisija vzela na znanje odločitev Abrahama, ki ga je prejšnji teden za arbitra imenovala Slovenija. Prav tako so vzeli na znanje zadnjo izmenjavo stališč med premierjema obeh držav, Mirom Cerarjem in Zoranom Milanovićem.
"Evropska komisija podpira in vzpodbuja dialog med obema stranema, da bi našli skupno rešitev," je še zapisala Andreeva, hkrati pa dodala, da se je Evropska komisija v zvezi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško intenzivno oglašala predvsem prejšnji teden.
Tedaj je Evropska komisija podprla nadaljevanje dela arbitražnega sodišča, za katerega v Bruslju ne vidijo prave alternative, glede hrvaške odločitve o odstopu od arbitražnega sodišča pa je izrazila obžalovanje, a hkrati tudi "spoštovanje demokratične odločitve Hrvaške". Prav tako je Evropska komisija izrazila pripravljenost posredovanja med državama v podporo arbitraži.
KOMENTARJI (1982)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.