Vlada je potrdila dogovor z zdravniškim sindikatom, šolniki pa opozarjajo: Tudi mi pričakujemo višje plače

Vlada je na današnji seji potrdila dogovor z zdravniškim sindikatom Fides o pogojih za začasno prekinitev stavke. Z dogovorom se odpravljajo anomalije v plačnem sistemu za zdravnike in zobozdravnike ter skrajšujejo čakalne dobe v zdravstvu, je vlada sporočila prek družbenega omrežja Twitter.

V okviru sporazuma sta ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin namreč v soboto parafirala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Prvi aneks omogoča izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov.

Drugi aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa opredeljuje spremenjeni način določanja in vrednotenja delovnih mest mladih zdravnikov specializantov, izenačuje vrednotenje delovnega mesta vseh specialistov ne glede na dolžino trajanja specializacije in spreminja vrednotenje delovnega mesta zobozdravnik oz. zdravnik brez specializacije z licenco.

Prav tako aneks opredeljuje dve novi delovni mesti, to sta višji zdravnik specialist ter višji zobozdravnik/zdravnik brez specializacije z licenco. Na ta način se odpravljajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest zdravnik in zobozdravnik, tako glede sistema določanja, števila teh delovnih mest in njihovega vrednotenja.

V soboto parafirani sporazum vključuje tudi kriterije in merila za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in večjo kakovost zdravstvenih storitev. Kriteriji in merila obsegajo nagrajevanje za delo preko normativov kot posameznih aktivnosti in doseženih rezultatov za skrajševanje čakalnih dob, bolnikom bolj prijazno obravnavo in bolj kakovostno obravnavo bolnika.

Pogajanja s sindikati drugih dejavnosti bo vlada začela v roku enega meseca

Sporazum med vlado in Fidesom je sicer v delu zdravstva naletel na odobravanje, zlasti v zdravstveni negi pa so ogorčeni. Tudi iz navedb nekaterih predstavnikov sindikatov javnega sektorja je razbrati, da bodo začeli s pritiski za izboljšanje plač.

A vlada na Twiterju zagotavlja, da ves čas dosledno spoštuje dogovorjene zaveze s sindikati, ki so jih podpisali konec lanskega leta. To po navedbah vlade velja tudi za del dogovora, s katerim so določili, da dogovor s Fidesom pomeni tudi podlago za pogajanja o vrednotenju delovnih mest v zdravstvu in na drugih delovnih mestih, ki so primerljiva z zdravniškim. Vlada se je zavezala, da bo pogajanja z reprezentativnimi sindikati drugih dejavnosti začela v roku enega meseca po sklenitvi aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.

Zvišanje plač zdaj pričakujejo tudi šolniki

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pričakujejo, da se bodo, sledeč dogovoru z zdravniki, ustrezno zvišale tudi plače učiteljev. Nenazadnje, je poudaril glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, obstajajo za to že dane vladne zaveze.

Kot je Štrukelj pojasnil na današnji novinarski konferenci, veže plače učiteljev in zdravnikov zaveza, zapisana v aneksu h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje iz leta 2002.

V njem namreč piše, da bodo plače zdravnikov specialistov v primerjavi s plačami univerzitetnih učiteljev v razmerju 1:1. Plače zdravnikov brez specializacije pa so lahko največ za 23 odstotkov višje od plač učiteljev z univerzitetno izobrazbo, je pojasnil Štrukelj.

Kot je dejal, vsebine aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike sicer še ne poznajo, zato tudi ne vedo, kakšno zvišanje zdravniških plač prinaša. A že zdaj so po njegovih navedbah osnovne plače visokošolskih učiteljev v povprečju nižje za 20 odstotkov oz. so uvrščene pet plačnih razredov nižje od zdravniških, s katerimi bi morale biti izenačene.

Po Štrukljevih besedah se delo v izobraževanju bistveno slabše vrednoti tudi kot na primer delo v državni upravi, primerljiva je le sociala, kjer so plače izrazito slabe.

Kot je napovedal, bodo zahtevo po zvišanju plač v vzgoji in izobraževanju z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi uveljavljali še v času mandata te vlade, in to do zadnjega tedna pred volitvami.

Z dvigom zdravniških plač je vlada po njegovih besedah "postavila zgornji rob, čez katerega ni mogoče iti in na nek način s to gesto napovedala, da bo postopno izboljševala plače tudi vsem drugim v javnem sektorju, jih približevala tej zgornji točki".

Pri tem je poudaril, da se je vlada decembra lani, ko je podpisala sporazum s sindikati, zavezala, da bo na podlagi podpisanega aneksa z zdravniki najpozneje v enem mesecu odprla pogajanja z vsemi skupinami, ki so na kakršen koli način primerljive z zdravniki.

Ta pogajanja pa je treba po Štrukljevem opozorilu ločiti od pogajanj o odpravi anomalij v plačnem sistemu, ki so vredna 70 milijonov evrov.

Slednja so sicer v ponedeljek prekinili, saj so sindikati ocenili, da jih ni mogoče nadaljevati, dokler ne bo znana vsebina aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike, pri čemer gre po Štrukljevih besedah predvsem za vprašanje, na kakšen način je ta aneks posegel v sam plačni sistem.

Sicer pa je Štrukelj poudaril, da je dogovor z zdravniki zgolj povod za današnjo novinarsko konferenco, na kateri je tudi v luči današnjega mednarodnega dneva ugotavljal, da se statistično ponavlja vzorec, da se delo v poklicih, kjer prevladujejo ženske, slabše vrednoti. Kot je dejal, preprosto ne razume, kako je mogoče, da država, ki svojo prihodnost stavi na bolje izobraženo prebivalstvo, delo v izobraževanju tako bistveno slabše vrednoti kot delo v državni upravi ali zdravstvu.

Poudaril je, da je Evropska komisija posebej izpostavila, da visoka in vse boljša uspešnost učenk in učencev pri osnovnih znanjih izkazuje visoko kakovost šolskega in izobraževalnega sistema v Slovenije. Posebej dragoceno pa se mu zdi, da je Evropska komisija opazila, da je v Sloveniji vpliv socialno-ekonomskega položaja družin, iz katerih otroci prihajajo, na njihove uspehe bistveno nižji kot v povprečju evropskih držav.

Za te izjemne uspehe so po njegovih besedah skoraj v celoti zaslužne ženske, ki predstavljajo 98 odstotkov vsega pedagoškega osebja v vrtcih, 88 odstotkov pedagoškega osebja v osnovnih šolah, 67 odstotkov v srednjih šolah in 42 odstotkov v visokem izobraževanjem.

Koprivnikarju burni odzivi ostalih sindikatov niso razumljivi

Ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju burni odzivi ostalih sindikatov ob sklenitvi dogovora s Fidesom niso razumljivi. Kot je dejal na novinarski konferenci po seji vlade, je bil dogovor pričakovan, pogajanja z ostalimi sindikati pa bodo nadaljevali v okvirih, ki so jih dogovorili lani. Vlada bo dane zaveze spoštovala, je zagotovil.

Poudaril je, da so dogovor z zdravniškim sindikatom Fides načrtovali in pričakovali ter da se je že lani vedelo, da bo do njega prišlo. Zavedajo se, da je pri vsakršni spremembi plačnega mesta ene poklicne skupine treba računati tudi na primerljivost z drugimi poklicnimi skupinami in da so določene primerjave zapisane v kolektivnih pogodbah.

Minister je poudaril, da temu niso nikoli oporekali in so zato že v konec lanskega leta sklenjenem dogovoru s sindikati javnega sektorja predvideli, da se bodo pogajali centralno na podlagi primerljivosti vseh delovni mest. Že v lanskem dogovoru pa so predvideli tudi, da bo po sklenitvi dogovora s Fidesom v roku enega meseca vlada morala priti z dodatnim predlogom in dodatnimi pogajalskimi izhodišči.

Zato so mu nerazumljivi odzivi drugih sindikatov. Zagotovil je, da bodo pogajanja s sindikati nadaljevali v okvirih, ki so jih dogovorili lani.

Koprivnikar je ob tem pojasnil, da pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu že tečejo in je v okviru tega procesa vladna stran "že dala konkreten predlog sprememb uvrstitev poklicev v različnih delih javnega sektorja ravno za to, da bi te plačne anomalije zmanjšali in zagotovili to primerljivost".

"To je proces, za katerega smo v lanskem letu dogovorili dodatnih 70 milijonov evrov. In še več, v lanskem letu smo tudi dogovorili, da neposredni vplivi, premiki zdravniških poklicev ne sodijo v teh 70 milijonov," je pojasnil minister.

Na novinarsko vprašanje, kaj dogovor s Fidesom in nanj vezane zahteve drugih sindikatov pomenijo za državni proračun, je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pojasnila, da je bil za pogajanja, ki potekajo z javnim sektorjem, v okviru lanskoletnega dogovora rezerviran določen znesek. "Če se bomo držali teh okvirov, rebalans proračuna ne bo potreben in bo mogoče sredstva zagotoviti s prerazporeditvami," je pojasnila.

Kar pa zadeva dogovor z zdravniškim sindikatom Fides, obveznosti neposredno ne zadevajo državnega proračuna, ampak zdravstveno blagajno. So pa v dogovorih z zdravstvenim ministrstvom za zagotavljanje nekaterih dodatnih sredstev. Z njimi pa bodo javnost seznanili, ko bodo dokončno oblikovani.