Dimitrij Rupel pozdravlja ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice na zasedanju Nata v Bruslju. (Foto: Reuters)

Včerajšnja naznanitev premierja Boruta Pahorja, da bo v vladnem kabinetu tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, je v javnosti dvignila veliko prahu. Anketa na 24ur.com, v kateri je glasovalo več tisoč ljudi, je pokazala, da je kar 80 odstotkov bralcev proti imenovanju Rupla za posebnega zunanjega odposlanca. V komentarjih pa mu očitajo, da je znal, ne glede na politično opcijo, najti stolček med vodilnimi.

Pahor za svojo odločitvijo trdno stoji. Prepričan je, da je Rupel velik strokovnjak na zunanjem področju. ''Dimitrij Rupel je ob osamosvojitvi Slovenije postavil na noge slovensko diplomacijo. Zaključil je prizadevanja za vključitev Slovenije v Nato in EU, vodil je OVSE. Gre za človeka z izjemnim zunanjepolitičnim opusom, zato sem ga tudi izbral za to funkcijo,'' je dejal. ''Odločil sem se dobro. Zadovoljen sem s to odločitvijo,'' je dodal.

Pet zunanjih ministrov?

Z imenovanjem Rupla se nikakor ne strinja prvak SNS in poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti. Rupla dojema kot nekakšnega rezervnega ministra, Pahor in predsednik Danilo Türk pa se po njegovem mnenju želita z zunanjo politiko očitno bolj ukvarjati kot običajno. ''Lahko pričakujemo, da bo še Marjetica Rupel (Ruplova soproga, op.a.) zasedla eno mesto in bomo potem pravzaprav imeli pet zunanjih ministrov,'' je ponazoril.

Opozoril je tudi, da je bil Rupel pripravljen tožiti ''svojo domovino za svoje osebne koristi''. ''V normalnih državah, kjer patriotizem in delo za domovino nekaj veljata, tak človek ne bi bil nikoli več v javni službi,'' je poudaril. Tako je prepričan, da je ''to ena najslabših potez, ki si jih je Pahor lahko zamislil''. ''Gre za popolnoma neresno potezo, pri kateri lahko edino mislimo, da gre za kakšno kupčijo,'' razmišlja. ''Lahko gre za kupčijo, da je Rupel v času, ko je šlo stranki SD slabo, Pahorju obljubil mesto kje v tujini. Zdaj je pa treba dolg vrniti. To je ena možnost. Druga je, da so na Pahorja pritisnili Američani,'' je dejal. ''Lahko pa se že pripravlja kakšna bodoča koalicija čez leto ali dve,'' je dodal. In kakšna je vloga Američanov v tej zgodbi? ''Američani hočejo na vsak način Hrvaško v Evropski uniji,'' je prepričan Jelinčič. Na Hrvaškem želijo namreč postaviti vojaške baze, trdi.

V Pahorjevi vladi tudi Janša?

V SLS so Pahorjevo odločitev označili za ''presenetljivo in malce nenavadno''. Ruplu sicer priznavajo mnoge diplomatske izkušnje, "saj je bil minister ali veleposlanik v skoraj vseh vladah". "Zato bi se imenovanje morda lahko izkazalo za dobro rešitev, če bodo Ruplove prihodnje naloge projektne in pri konkretnih problemih. Vsekakor ima predsednik vlade pravico, da si izbere svoje svetovalce. Vendar pa se ob takšni nenavadni izbiri ne bi čudili, če si bo predsednik vlade izbral za svetovalca še kakšnega ministra iz prejšnje vlade, morda celo prvega med ministri," so namignili. Ali bo torej Janez Janša postal svetovalec za nacionalno varnost? V SDS so ugibanja za 24ur.com zanikali.

Javier Solana in Dimitrij Rupel na novinarski konferenci v Luxembourgu (Foto: Reuters)

Da si premier sam izbira sodelavce, se strinjajo v Janševi SDS. ''Predsednik vlade sam izbira svoje sodelavce in tudi sam nosi odgovornost za svojo izbiro," so poudarili. "Menimo, da je čas, da se parcialni interesi posameznikov umaknejo našim skupnim nacionalnim interesom na področju zunanje politike. Politiki, ki zasedajo najvišja mesta v slovenski politiki, se morajo zavedati svoje odgovornosti do državljank in državljanov, ki so jih z izvolitvijo pooblastili za zastopanje. Verjamemo, da bo nova vlada nadaljevala s prakso svoje predhodnice, ki je pri izbiri diplomatov upoštevala strokovnost in izkazano spoštovanje do države,'' so sporočili.

V NSi so spomnili, da je predsednik Türk zavrnil imenovanje Rupla za veleposlanika. ''V tem tednu je bilo v odnosu med predsednikom vlade in predsednikom države zaznati nekakšno zadrego. V točki soglasij k predlaganim kandidatom se je zataknilo pri dosedanjem zunanjem ministru," je poudaril podpredsednik stranke Anton Kokalj. "Jasno je, da predsednik države, kljub protokolarni vlogi, s svojim podpisom pred državljani prevzema tudi politično soodgovornost za delovanje veleposlaništev. Če ima predsednik države utemeljen dvom v izbiro posameznih kandidatov, je po vesti dolžan na to opozoriti. Kompromis, h kateremu je po že znanem scenariju pripomogel Pahor sam, je omogočil, da je volk sit in koza cela," je prepričan. "Ne glede na različne ocene dela ministra Rupla, pa je vlada očitno ocenila, da si na zunanjepolitičnem področju ne more privoščiti notranje konfliktne situacije. Kako bo ta rešitev v praksi delovala, pa je v tem trenutku težko napovedati, saj take kombinacije pri vodenju zunanje politike še nismo doživeli,'' se še sprašuje Kokalj.

Celo ministri niso vedeli?

Škoda bi bilo, da bi človeka, ki ima v osebni beležki telefonske številke vseh voditeljev sveta, Slovenija izpustila iz rok, je poudaril Pahor. (Foto: Reuters)

Odzivi slovenske politike so bili včeraj medli. Neuradno sicer niti poslanska skupina SD niti večina ministrov za včerajšnjo Pahorjevo potezo niso vedeli. Zunanje ministrstvo naj bi bilo zelo razdeljeno, politiki pa so javnosti spregovorili v spravljivem tonu. Nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl upa, da bo poteza uspešna in bo slovenska diplomacija končno dobila priložnost, da dela to, za kar jo država ima. Previdna je bila tudi ministrica za notranje zadeve in prvakinja LDS Katarina Kresal: ''Mu moramo pustiti (Pahorju, op. a.), da sam presodi, katere ljudi bo imel v svojem kabinetu.'' Član odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek se z imenovanjem Rupla strinja. ''S tem je ministrski predsednik pokazal, da sta ugled in izkušnje Dimitrija Rupla pomembne za slovensko zunanjo politiko."

Golobič: Gre za minorno zadevo

Golobič: Premier ima pravico v svoj kabinet imenovati, kogar hoče. (Foto: Dare Čekeliš)

Tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič je potrdil, da o tem niso vedeli nič. Pahor naj bi to "navrgel le kot eno manj verjetnih možnostih, o kateri razmišlja", je povedal. 
"Njegova presoja, kdo mu lahko pomaga ... je odločilna, ključna, edina in ekskluzivna. Tako da v to se nismo mešali ... ker gre za suvereno pravico predsednika vlade," je poudaril. 
Sicer pa gre po njegovih besedah za 'minorno, obrobno' zadevo, ki ji ne gre posvečati večje pozornosti.

Dejal je še, da je to "rutinska odločitev o premestitvi enega državnega uradnika z enega ministrstva na drugo delovno mesto v kabinet predsednika vlade", o kateri vlada, katere član je, "ni odločala in nikoli ne bo odločala", saj ima tako premier kot tudi vsi ministri pravico imenovati v svoje kabinete ljudi, ki jih želijo.

V tej potezi predsednika Golobič ne vidi novega zapleta, ampak razplet "neke neljube situacije", ki Sloveniji ni koristila, do nje pa je prišlo zaradi "enostranskih, nedomišljenih, spornih in arogantnih potez, pristojnih v prejšnji vladi". Türk je po njegovem mnenju sicer ravnal "zakonito, modro in na način, ki omogoča kar najhitrejši razplet te zgodbe".

Golobič še priznava, da si je verjetno marsikdo ustvaril napačen vtis glede prihodnje vloge Rupla, vendar pa se je treba hladno ozreti na dejstva in pustiti ob strani medosebne odnose, ki pogosto preveč zaznamujejo slovensko politiko. "Posebej bi na to veljalo opozoriti gospoda Rupla, ki temu daje, po mojem prepričanju, pri svojem delovanju preveliko težo," je dodal.

Türk brez besed

Predsednik Türk včerajšnje odločitve Pahorja ni želel komentirati. Nekateri kljub temu govorijo o sporu med predsednikom republike in vlade. Če se bo razvnel, bo verjetno odvisno tudi od tega, kakšno vlogo bo Rupel imel v kabinetu predsednika vlade.