'80 evrov je za prazno študentsko denarnico ogromno'

Na nas se je obrnila bralka, ki je upravičena do Zoisove štipendije. Sama trdi, da so letos številni študenti prejemniki štipendij prikrajšani. Študenti, ki študirajo izven kraja bivanja in v kraju študija živijo, so upravičeni do dodatka pri štipendiji, ki mesečno znaša nekaj več kot 80 evrov. "To je za že tako prazno študentsko denarnico ogromno," pravi naša bralka, ki je, čeprav ima začasno prebivališče urejeno v kraju študija, ostala brez tega dodatka.

Bralka opozarja, da v navodilih za izpolnjevanje vloge za štipendijo nikjer ni pisalo, da morajo prosilci priložiti potrdilo o začasnem prebivališču z upravne enote, ki velja z začetkom šolskega leta. (Navodila za izpolnjevanje so dosegljiva na tem naslovu in v njih res ni tega opozorila) To pomeni 1. september za dijake in 1. oktober za študente. Sama je sicer priložila omenjeno potrdilo o začasnem prebivališču, a ji je sklad dodatek k štipendiji zavrnil, saj je na njenem potrdilu datum 5. oktober. Bralka pojasnjuje, da se je na odločbo pritožila. V pritožbi je pojasnila, da je pogodbo z najemodajalko podpisala v soboto 29. septembra, na upravno enoto pa je šla takoj naslednji teden. In ker je bil 1. oktober že mimo, je sklad ocenil, da začasnega prebivališča ni imela urejenega ves čas od začetka študijskega leta, zato ji je dodatek zavrnil.

ŠOS: Takšno ravnanje ministrstva za delo je nedopustno!

A ker je takšnih dijakov in študentov več, dodatek pa bi jim kot pomoč pri plačevanju stroškov za študentsko posteljo prišel zelo prav, je Študentska organizacija Slovenije študente pozvala, naj se prejemniki tako državnih kot Zoisovih štipendij na odločbo pritožijo. Njihovi pravniki so celo uredili splošni obrazec pritožbe. V njem izpostavljajo, da v navodilih za izpolnjevanje ni bilo jasno navedeno, kakšne pogoje morajo prosilci izpolnjevati za pridobitev tega dodatka. Sklad te očitke zavrača in zatrjuje, da je že julija na svoji spletni strani objavil obvestilo, da morajo prosilci za upravičenost do dodatka imeti urejeno prebivanje. Tega obvestila na spletnih straneh sklada nismo našli. Bralka se zato sprašuje, če je morda nekdo namerno zavajal študente in dijake?

Tudi ŠOS ministrstvo za delo opozarja, da je takšno ravnanje nedopustno. "Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije ter centri za socialno delo so zahtevali priložitev najemne pogodbe oziroma potrdila o začasnem prebivališču, ki bi imela začetek veljave že pred 1. 10. 2012," opozarja ŠOS in dodaja: "Kot je predvsem študentom jasno, nekateri v tem času še niso bivali v kraju izobraževanja, drugim se je status med študijskim letom spremenil. Glede na to, da je štipendist dolžan štipenditorju sporočiti spremembo, ki vpliva na prejemanje štipendije, se sprašujemo, zakaj v tem primeru sporočitev spremembe nima posledice v prejemanju štipendije. Zadeva je še toliko bolj nesmiselna v primeru prejemanja državne štipendije, za katero lahko polnoletni dijak ali študent zaprosi kadar koli med študijskim letom."

Sklad: Vse pravice se vežejo na začetek šolskega leta

Javni sklad za štipendije za 24ur.com pojasnjuje, da so že julija letos vse vlagatelje opozorili, da morajo za upravičenost do dodatka imeti urejeno prebivanje, ki ga določa zakon o prijavi prebivališča. Ker se pravica do štipendije in tudi vsi dodatki vežejo na začetek šolskega oziroma študijskega leta, mora vlagatelj za dodatek za bivanje izpolnjevati pogoje zanj od začetka šolskega oziroma študijskega leta, enako kot za samo pravico do štipendije in za vse druge dodatke. Začetek šolskega oziroma študijskega leta je v Sloveniji določen, in sicer se praviloma šolsko leto začne 1. septembra in študijsko 1. oktobra, odgovarjajo na skladu.

Dodelitev štipendije ali dodatka nekomu, ki vsaj del obdobja (pa četudi je to dan, teden ali mesec) ne izpolnjuje katerega koli pogoja za štipendijo ali dodatek, bi pomenilo neupravičeno dodelitev javnih sredstev. Se pa osebi, ki ne izpolnjuje le pogojev za neki dodatek, izpolnjuje pa pogoje za štipendijo, štipendija tudi dodeli, vendar brez posameznega dodatka.

V Sloveniji je bilo v prejšnjem šolskem letu (2011/2012) 10.655 Zoisovih štipendistov, od tega jih je bilo 11 odstotkov upravičenih do dodatka za bivanje v kraju izobraževanja. Podatkov za tekoče šolsko leto na skladu še nimajo, so nam pa pojasnili, da pričakujejo tudi v tem šolskem letu zelo podobno številko štipendistov. Sklad je do vključno 15. 12. 2012 prejel 389 pritožb na izdane odločbe glede štipendij, od katerih je 5 pritožbam sklad že ugodil, 300 jih je odstopil v reševanje organu II. stopnje, druge pa še niso bile obravnavane.

Ministrstvo: Začasno bivanje mora biti urejeno pravočasno

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede zapletov pri uveljavljanju dodatka za bivanje pritrjujejo skladu. Po njihovem mora biti začasno bivanje urejeno pravočasno, ker dodatka ni mogoče uveljavljati naknadno. Ureditev velja od leta 2008, izpolnjevanje pogojev pa po spremembi subvencij za prevoz kontrolirajo bolj dosledno.

Ker se Zoisova štipendija dodeli od začetka do konca šolskega oziroma študijskega leta, državna štipendija pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, po pojasnilu ministrstva pomeni, da morajo biti vsi pogoji za dodelitev štipendije izpolnjeni najpozneje na dan upravičenosti do štipendije. Kaj to pomeni za Zoisove štipendiste, smo že povedali, medtem ko za prosilce državne štipendije to pomeni, da morajo imeti začasno prebivališče urejeno najpozneje do prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge.