FOTO: 80.000 študentov sedlo v študijske klopi

Za okoli 80.000 študentov se je danes začelo študijsko leto, v katerega so nekateri vstopili prvič. Zanje so univerze, fakultete in študentske organizacije pripravile različne dobrodošlice. Slednjo jim je v poslanici v petek zaželela tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. V poslanici je ministrica posebno dobrodošlico izrekla predvsem brucem in jim zaželela, naj izbrani študij izpolni njihova pričakovanja in jih popelje bliže zastavljenim ciljem.

V Sloveniji število študentov terciarnega izobraževanja v zadnjih letih sicer upada, še vedno pa študira skoraj polovica mladih, starih od 19 do 24 let. Upada tudi število novincev, saj se jih je v študijskem letu 2015/16 vpisalo 15.300, kar je skoraj 5000 manj kot pred petimi leti.

Visokošolski zavodi so za novo študijsko leto razpisali okoli 18.500 prostih mest v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, od tega okoli 14.600 za redni in okoli 3900 za izredni študij. Največ mest je razpisanih na Univerzi v Ljubljani. Sledijo ji Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici.

Rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik se obdobja, ko je bil tudi sam bruc, z veseljem spominja: "Prav nobenih strahov nisem imel, samo velika pričakovanja po novem znanju in izkušnjah. Vedel sem, da je to prava pot v svet samostojnosti in odraslosti. Iz izkušenj lahko rečem, da je študij res pomemben. Malce za šalo, malce zares - morda celo najpomembnejša stvar na svetu, obštudijske dejavnosti pa najpomembnejša postranska stvar na svetu."

ŠOS opozarja na še vedno neurejene študijske razmere

Ob novem študijskem letu v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opozarjajo na še vedno neurejene študijske razmere in sistemske težave visokošolskega izobraževanja. Poudarjajo, da študij že dolgo ni več brezplačen. Od odgovornih pa zahtevajo, da vse prispevke, kot tudi pomoč študentom v obliki socialnih transferjev, uredijo tako, da bodo različni študijski programi enako dostopni vsem, ne glede na socialni položaj.

Na ŠOS pričakujejo sistemsko ureditev visokega šolstva in položaja študentov ter sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov. 

Dobrodošlice za študente

Za bruce, pa tudi vse ostale študente, je Univerza v Ljubljani pred svojo stavbo na Kongresnem trgu pripravlja t. i. pozdrav brucem, na katerem so slavnostno odprli novo študijsko leto. Zvečer pa Študentska organizacije Univerze v Ljubljani na ploščadi ljubljanskega študentskega kampusa pripravlja koncert dobrodošlice, na katerem bo nastopila skupina Plavi orkestar.

Univerza v Mariboru za vse, ki v študijske klopi sedajo prvič, pripravlja t. i. bruc paket, s katerim jim bo zaželela dobrodošlico in ponudila osnovne informacije o študiju na univerzi. Podobno dobrodošlico pripravljata študentska organizaciji Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.

Pričetek novega študijskega leta tudi za tuje študente

Novo študijsko leto se začenja tudi za študente, ki prihajajo na slovenske univerze v okviru mednarodnih izmenjav Erasmus+. Na mariborski univerzi bo na primer v zimskem semestru študiralo 430 tujih študentov, največ iz Španije, Poljske in Turčije.

Največ tujih študentov prihaja v Maribor na Ekonomsko-poslovno fakulteto (EPF), in sicer 142. Sledi ji Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) s 55 študenti in Filozofska fakulteta z 49 študenti.

Število študentov, ki prihajajo na mednarodno izmenjavo na mariborsko univerzo, se iz leta v leto povečuje. "Upamo, da je to zato, ker so jim všeč naši študijski programi, ker jim je všeč, kar jim ponujamo," je na današnjem sprejemu za tuje študente pojasnila koordinatorica programa Erasmus na mariborski univerzi Eva Škruba.

Kot je dejala, poskušajo na univerzi skupaj s študenti čim bolj pomagati prišlekom iz tujine pri vključevanju v slovenski način študija in življenja. "Želimo jim predvsem olajšati tiste prve korake, da lažje opravijo formalnosti in se dobro počutijo pri nas," je dejala.

Študenti bodo tu preživeli pet mesecev in opravljali študijske obveznosti, kar pomeni, da morajo ob zaključku gostovanja zbrati določeno število študijskih točk. Živijo v študentskih domovih, največ težav pa imajo z jezikom na predavanjih.

Tako kot prejšnja leta na mariborsko univerzo tudi letos prihaja največ Špancev, sledijo jim Poljaki, Turki, Francozi, Portugalci, Čehi in Slovaki. Kot je povedal eden od španskih študentov predšolske vzgoje, se je za prihod na mariborsko univerzo odločil na priporočilo prijatelja, ki je bil tu pred dvema letoma "in se je zelo dobro imel".

Pri študentki arhitekture iz Ukrajine so pri odločanju igrali pomembno vlogo stroški študija in bivanja v gostujoči državi. "Slovenija je na zahodu, a si jo še lahko privoščim," je dejala.

Na mariborski univerzi bo študirala tudi skupina študentov s Kitajske. Študentko britanske literature je k prihodu v Maribor spodbudilo nedavno sklenjeno sodelovanje med mariborsko občino in njenim mestom Hangzhou. "Slišala sem, da je mariborska univerza druga največja v državi, zato sem se odločila, da pridem sem," je dejala.

Za študijsko leto 2016/2017 je bilo sicer na Univerzi v Mariboru na vseh stopnjah študija skupaj razpisanih 185 študijskih programov s skupno 9220 vpisnimi mesti. Na 17 fakultetah je študij začelo približno 3500 brucev.

V skoraj 30 letih je Erasmus omogočil opraviti del študija v tujini že več kot trem milijonom študentov po svetu. Slovenija je ena redkih držav, kjer je število prihajajočih študentov višje od števila odhajajočih.