Znižanje deleža kadilcev med prebivalci Slovenije stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter tudi pred sedmimi leti uvedeni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev znižal skupno in pri obeh spolih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je delež kadilcev znižal tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar pa žal ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, kjer ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov. V Sloveniji je tobak najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt.
Vsako leto zaradi kajenja v državi umre skoraj 3600 ljudi ali deset vsak dan. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, več moških kot žensk. Med 15-letniki je že poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti, pri čemer med dekleti in fanti ni razlik.
Po anketi iz let 2011/2012 v Sloveniji kadi več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev.
Slovenski kadilci umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Glede kajenja je Slovenija je Slovenija v povprečju držav članic EU.
Med 34 evropskimi državami se glede na uveljavljene ukrepe nadzora nad tobakom Slovenija uvršča šele na 20. mesto, torej je pred nami, kot poudarjajo na NIJZ, še veliko izzivov in priložnosti. V Sloveniji so cene tobačnih izdelkov med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU.
Kadilcem so na voljo brezplačni programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstvenih domovih po vsej državi, kot tudi brezplačni svetovalni telefon na številki 080 2777. Telefon financira ministrstvo za zdravje, programe, za katere je potrebna napotnica zdravnika, pa zavod za zdravstveno zavarovanje.
Na ministrstvu poudarjajo koristi protitobačne novele, gostinci jo krivijo za upad prometa
Največji upad izpostavljenosti tobačnemu dimu se kaže prav v gostinskih lokalih, zmanjšala pa se je tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v stanovanjskih prostorih. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zdravje, je bilo po uvedbi ukrepa zaznati šestodstotni padec hospitalizacij zaradi akutnega miokardnega infarkta glede na leto dni pred uvedbo.
Raziskava Eurobarometer iz leta 2012 potrjuje uspešnost prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, saj nas takoj za Švedsko in Veliko Britanijo uvršča med države z enim najnižjih deležev pojavljanja kajenja v gostinskih lokalih in na delovnem mestu, pojasnjujejo na ministrstvu.
Ob tem dodajajo, da se je zaskrbljenost gostincev, da bo zaradi protitobačne novele prišlo do velikega upada prometa v lokalih, pokazala za neutemeljeno. Uradni podatki naj bi pokazali, da se mesečno gibanje prihodkov v celotni gostinski dejavnosti kot tudi v dejavnosti strežbe pijač v letu uvedbe ukrepa glede na leto poprej ni bistveno spremenilo.
S tem se ne strinjajo v sekciji za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici. V sporočilu za javnost so poudarili, da je protitobačna novela močno vplivala na upad prometa, še posebej v lokalih na podeželju in v lokalih, ki nudijo zgolj pijačo. Številnim gostincem naj bi zato grozilo ukinjanje delovnih mest ali celo zaprtje lokala. Predsednik sekcije Mate Matjaž zato predlaga nekatere spremembe zakona. Po njegovem mnenju bi se gostom moralo dovoliti, da si v kadilnico odnesejo pijačo. Predlaga tudi spremembo po njegovi oceni preostre dikcije, ki za zaprt javni ali delovni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten.
Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je začela veljati 5. avgusta 2007, je uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.
Protitobačna novela je tudi dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let. Od uveljavitve novele pa so embalaže tobačnih izdelkov opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja ter s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.