'Vojsko lahko izgubimo le, če tako želimo sami'

Predsednik vlade Borut Pahor je ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade v nagovoru poudaril, da brez prve povojne narodne vlade Borisa Kidriča, ustanovljene v Ajdovščini 5. maja 1945, tudi ne bi bilo prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta. "Mednarodne okoliščine so nas takrat Primorce postavile v okoliščino, ko smo bili v veliki meri odvisni od drugih, čeprav smo si – in to nikoli ne pozabimo – našo svobodo priborili sami. Nihče nam je ni podaril," je dejal predsednik vlade.

Govoril pa je tudi o sporazumu o arbitraži s Hrvaško. "Če se boste na referendumu odločili za arbitražni sporazum, naj vam povem, da je to sporazum po volji Slovenije in Hrvaške. Končno daje možnost Sloveniji, da dobi skupaj s Hrvaško pošteno mejo in zaključi vprašanje naše suverenosti," je še dejal premier.

'Vojsko lahko izgubimo le, če tako želimo sami'

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je spomnila, da v narodni vladi leta 1945 ni bilo obrambnega ministra, ker je bil glavni štab partizanskih odredov in NOB Slovenije takrat že neposredno podrejen vrhovnemu štabu jugoslovanske armade. "Primorci smo tako v času največjih diplomatskih preizkušenj, ki so potem sledile, ostali brez lastne narodne vojske," je dejala. Poudarila je, da je sedanja Slovenska vojska moderna, dobro organizirana in mednarodno priznana sila. "Izgubimo jo lahko le, če tako želimo sami," je opozorila.

Slavnostni govornik je bil pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Poudaril je, da bi morali tudi italijanski politiki priznati izsledke, ki jih je v končno poročilo zapisala slovensko-italijanska zgodovinska komisija, in z njim seznaniti italijansko javnost. "Ni sprejemljivo navajati zločinov, ki so bili storjeni nekomu, ne da bi navedel tudi kriminalna dejanja, ki jih je prej izvršil on sam," je poudaril.

Ajdovski župan Marjan Poljšak pa je dejal, da je "s proslavo na osrednjem ajdovskem trgu 5. maja 1945 nova slovenska revolucionarna elita Italiji in vsemu svetu razglasila, da je Primorska slovensko narodno ozemlje ter sestavni del slovenske države". "Na današnji proslavi italijanski in svetovni javnosti ponovno razglašamo, da je Primorska sestavni del slovenske države, in sporočamo določenim krogom v Italiji, naj pozabijo na svoje želje po rapalski meji in o italianizaciji Primorske," je poudaril Poljšak.

Prvo vlado sesatavil Kidrič

Pred 65 leti je Slovenija dobila prvo narodno vlado. Mandat za njeno sestavo je pripadal Borisu Kidriču, v času okrog druge svetovne vojne med slovenskimi komunisti drugemu človeku za Edvardom Kardeljem. Mandat mu je podelil predsednik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) Josip Vidmar. Med ministri je bila tudi ena ministrica, in sicer Vida Tomšič za socialno politiko. Franc Snoj je postal minister za promet in je prihajal iz vrst SLS, ministrsko funkcijo pa je kot edini med novimi ministri opravljal že pred vojno. Drugi ministri so bili še Marijan Brecelj, Zoran Polič, Jože Pokorn, Ferdo Kozak, Aleš Bebler, Franc Leskošek, Janez Hribar, Tone Fajfar in Marijan Ahčin.

Ta dogodek je izrednega simbolnega pomena za Primorce, ki so bili od 1. svetovne vojne pa do te osvoboditve okupirani s strani Italije in trpeli raznarodovanje, še posebej pod fašizmom. Ob velikem praznovanju 60. obletnice dogodka je takratni organizacijski odbor sklenil, da se večje, vseslovensko praznovanje tega pomembnega zgodovinskega mejnika priredi vsakih pet let.

Zgodovinarji niso povsem enotni

Danes si sicer nekateri zgodovinarji glede tega, ali je bila to res prva slovenska (narodna) vlada, niso enotni. Po mnenju mnogih zgodovinarjev je bila namreč ustanovljena že ob koncu prve svetovne vojne, tj. 29. oktobra 1918 v Ljubljani. Ajdovščina naj bi bila kot mesto ustanovitve slovenske vlade ob koncu druge svetovne vojne izbrana z namenom, da bi narodnoosvobodilno gibanje pokazalo, čigava je Primorska. Sprva naj bi bil predviden Črnomelj, nato celo Trst, a se je vodstvo zavedalo obstajanja možnosti, da bi se morali iz mesta umakniti.