Nekdanjega novinarja Večera, danes poslanca v državnem zboru Mira Petka, so neznanci brutalno pretepli na večer pepelnične srede, 28. februarja 2001, pred njegovo hišo v Mežici, domnevno zaradi njegovega pisanja o stranpoteh tranzicije na Koroškem. Mariborska višja državna tožilka Elizabeta Györkös, ki je primer prevzela po prenosu s slovenjgraškega tožilstva, je v obtožnici napada na Petka bremenila Andreja Štruca, Nevena Koludroviča, Draga Hojnika in Stanislava Vogrinca, pomoči pa Branka Puca. Tožilstvu s predstavljenimi dokazi v medijsko zelo odmevnem procesu ni uspelo. Po 15 mesecih sojenja na Okrožnem sodišču v Murski Soboti je bila peterica avgusta 2005 oproščena. Kot razlog oprostilne sodbe je sodnik Branko Palatin navedel pomanjkanje dokazov. Zaradi neupravičenega pripora so odvetniki obtoženih že vložili odškodninske tožbe proti državi, v katerih dokazujejo tudi zlorabe pooblastil tožilstva in policije.
Kaj bo razkrila knjiga?
"V tem času se ni naredilo nič, razen tega, da so bili vsi, ki so v tem procesu sodelovali, na nek način nagrajeni. Kratko sva potegnila samo jaz in tožilka Györköseva, ki je bila vsa ta leta varovana. Sodnik v Murski Soboti, ki je vodil proces, je postal predsednik sodišča, v Slovenj Gradcu so vsi kriminalisti, ki so sodelovali v tem procesu, napredovali, in še bi lahko našteval," osem let po napadu pripoveduje Petek. "Jaz sicer upam, da bo resnica enkrat prišla na dan in da bo pravici zadoščeno. Vedno manj pa upam, da bom jaz to dočakal," je dejal Petek, velik kritik slovenskega sodstva. Primer Petek, ki je po njegovih besedah poln absurdnih situacij, bo podrobno opisal v knjigi, ki jo namerava izdati ob 10. obletnici napada čez dve leti. Pisanju se bo posvetil prihodnje leto, v pomoč mu bo več tisoč strani gradiva. "To bo zanimiv prikaz, kako je naša država še daleč od pravne države," je poudaril.
Policija se sicer s primerom Petek še ukvarja, saj išče dokaze, ki bi pripeljali do naročnikov napada. Na slovenjgraški policijski upravi so pojasnili le, da policija skladno z zakonodajo v predkazenskem postopku nadaljuje z aktivnostmi zbiranja obvestil in dokazov za raziskavo primera, vendar konkretnih odgovorov zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati. Medtem ko je predkazenski postopek glede osumljenih napada na Petka najprej usmerjalo slovenjgraško okrožno državno tožilstvo, nato pa mariborsko, v predkazenskem postopku zbiranja dokazov za obtožbo naročnika napada tožilstvo ne sodeluje. "Vrhovnemu državnemu tožilstvu ni znano, da bi katero koli okrožno državno tožilstvo usmerjalo predkazenski postopek v tem primeru," so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva. Prav tako ne razpolagajo z nobenimi podatki, da bi policija zbrala nove podatke v tem primeru, na podlagi katerih bi lahko sestavila kazensko ovadbo.
Bo država plačala odškodnine?
Odvetniki obtoženih napada na Mira Petka, ki so bili ob koncu sodnega procesa oproščeni, so medtem vložili odškodninske tožbe proti državi. Odvetnik Daniel Planinšec je potrdil, da je v imenu Štruca tožbo vložil 20. avgusta 2007 na Okrožno sodišče v Ljubljani, od države pa zaradi po njegovem neupravičenega pripora in s tem povezane materialne in nematerialne škode zahteva 360.000 evrov. Medtem ko te tožbe ljubljansko sodišče še ni obravnavalo, pa je za 16. marec napovedana prva obravnava v primeru tožbe, ki jo je Planinšec 27. avgusta lani na Okrožno sodišče v Mariboru vložil v Hojnikovem imenu. Zanj od države zahteva dobrih 124.000 evrov odškodnine ''zaradi neupravičenega odvzema prostosti''.
Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti je januarja že potekala prva, za ta ponedeljek pa je napovedana druga obravnava v primeru tožbe, ki jo je proti državi v imenu Nevena Koludroviča vložil odvetnik Jože Šafarič. Kot je povedal, njegova stranka od države zahteva 141.000 evrov, v tožbi pa poleg neupravičenega pripora dokazujejo tudi "neupravičen postopek", saj sta po Šafaričevem mnenju tožilstvo in policija v postopku zlorabila svoja pooblastila. "Če bomo to dokazali, potem ima pravico do odškodnine tudi Branko Puc, ki ni bil v priporu," dodaja Šafarič.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.