FOTO: 500 let pozneje uspešno 'rešili' ponesrečence

S strokovnim simpozijem, otvoritvijo razstave in veliko reševalno vajo Potres Idrija 2011 so se v Idriji spomnili na 26. marec 1511, ko je mesto in širšo okolico stresel eden najmočnejših potresov vseh časov v Sloveniji.

Prireditve so pripravili ob 500-letnici potresa, ki je bil z ocenjeno magnitudo 6,8 najmočnejši znani potres na območju Slovenije v zgodovini. Močno je prizadel Furlanijo in zahodno Slovenijo, čutili pa so ga še daleč po Evropi.

Na idrijskem gradu Gewerkenegg so se na strokovnem posvetu zbrali priznani seizmologi, geologi ter drugi strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva, ki so osvetlili okoliščine dogodka pred 500 leti in sodobna seizmološka spoznanja.

Zanimalo jih je predvsem, kakšne so bile posledice in kolikšen je bil posreden vpliv potresa na nadaljnji razvoj kraja in regije, ali je poplava, do katere je prišlo zaradi zemeljskega plazu, ki ga je sprožil potres, res za več let zaustavila proizvodnjo živega srebra, pa tudi, ali je bil potres res katastrofalen, kot so mislili doslej.

V razstavišču Nikolaja Pirnata so odprli razstavo Anno Domini 1511, ki interaktivno predstavlja posledice tega potresa ter Idrijo in dogodke, ki so zaznamovali 16. stoletje. Razstava na pripoveden in slikovit način osvetljuje posledice velikega potresa, odgovarja na vprašanja o vzrokih za njegov nastanek ter oživlja podobo Idrije v tistem času.

Na območju celotnega starega mestnega jedra pa je potekala tudi velika reševalna vaja Potres Idrija 2011.

Za 24ur.com je poveljnik civilne zaščite v Idriji Ivan Jereb povedal, da je pri vaji sodelovalo okoli 140 gasilcev in 88 oseb iz drugih enot s 24 vozili. Oskrbeli so več kot 100 ponesrečencev, po predpostavki pa sta bila tudi dva mrtva. "Mislim, da smo lahko z vajo izredno zadovoljni. Ogledali so si jo številni lokalni prebivalci, interes je bil izredno velik. Veseli smo, da so nas obiskali tudi z ministrstva za obrambo, in sicer ministrica Ljubica Jelušič ter direktor uprave, prišel pa je tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnić. Pokazali smo jim, česa smo sposobni na 'periferiji', saj bi v Ljubljani zagotovo sodelovalo bistveno več profesionalnih enot. Tukaj so številke popolnoma obratne in večji del izvedbe so nosili prostovoljci."