Statistika kaže, da povprečen Slovenec na leto poje 88 kilogramov mesa. Daleč največ perutnine, kar se kaže tudi v številu zaklanih živali v slovenskih klavnicah. Lansko leto smo zaklali približno 33,6 milijonov piščancev, puranov in ostale perutnine, kar je približno 4 odstotke več kot prejšnje leto. Po podatkih statističnega urada naraščajo tudi zakoli vseh ostalih živali, razen govedi. Lansko leto smo tako zaklali 1500 konj, 239.000 prašičev, okoli 9000 ovc, 600 koz, 16.000 kuncev in približno 108.000 glav govedi.
Ob zbranih podatkih in tudi oceni Evropske komisije, da bo proizvodnja mesa v EU letos in tudi v letu 2016 še narasla, se s strani organizacij za zaščito živali in okolja v zadnjem času vrsti vse več pozivov k zmanjševanju porabe mesnih izdelkov. "Ne le za živali, industrijska in domača proizvodnja mesa, hudo škodi našemu okolju," nam je danes med posebno akcijo na Prešernovem trgu zaupala varuhinja pravic živali iz Društva za osvoboditev živali Alenka Benčina.
’Če ne za živali, naredite vsaj nekaj za svoje lastne otroke’
Jutri bo že 45. svetovni dan Zemlje, dan, ko moramo drug drugega spomniti, da živimo na enem skupnem planetu. Le enega imamo, zato bi bilo prav, da poskrbimo, da bodo tudi naši otroci na njem lahko živeli kar se da dobro. A za to je potrebno ukrepanje vsakega izmed nas. "Začnemo lahko tako, da zmanjšamo porabo mesa," nam je pojasnila naša sogovornica medtem, ko so njeni kolegi mimoidočim ponujali okusne veganske prigrizke. Ljudem so skušali dokazati, da je tudi hrana brez mesa zelo okusna. "Želimo sporočiti, da so akcije zbiranja papirja in ugašanja luči zelo dobre, a da se moramo zavedati, da je živinoreja mnogo bolj pereč problem. Vsaj za en dan preizkusite vegansko prehrano, prepričani smo, da vam bi bila všeč," pravi.
Karta povprečne porabe mesa na prebivalca (v kilogramih)
Živinoreja po podatkih OZN bolj onesnažuje kot promet
Kot pravijo v društvu, je sporna tako industrijska pridelava mesa kot tudi neindustrijska. "Glede industrijske pridelave moramo vedeti, da so tam živali strpane v prostore, kjer so nemogoče bivanjske razmere. Tam seveda trpijo. Druga stvar, ki je že vsem dobro zanana, a se zdi, da se zanjo nihče resno ne zmeni, je, da se živali hrani z umetnimi hranili, ki pospešujejo rast," pojasnjuje naša sogovornica. Pri proizvodnji mesa se namreč uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. "Vse to gre v podtalnico, ki jo nenazadnje mi pijemo, v zrak, ki ga dihamo in v hrano, ki jo jemo," dodaja. Poleg tega se v iztrebkih nahajajo razne bakterije, ki lahko pri ljudeh povzročajo nove bolezni.
Pri neindustrijski živinoreji je po njenih besedah problematično to, da so standardi za pašne površine precej bolj zahtevni. Z namenom pridobivanja teh se nato izsekavajo gozdovi, ki bi sicer lahko absorbirali ogljikov dioksid, ki ga živali proizvajajo. Vsakodnevno tega ne občutimo, a pristojni strokovnjaki pri Združenih narodih pravijo, da živinoreja povzroči več kot 51 odstotkov toplogrednih plinov. Metan in didušikov oksid pa imata še precej večji močnejši toplogreden učinek kot ogljikov dioksid, pravijo. To škoduje našemu podnebju, po njihovih ocenah celo bolj kot promet.
Rešitev: manj mesa na krožnik
V društvu nagovarjajo ljudi, da je veganska prehrana pravzaprav edina alternativa, s katero bomo lahko preprečili negativne učinke tudi v prihodnje. Kot pravi naša sogovornica, je napredek v Sloveniji sicer zaznati, a ne dovolj. V tujini so organizacije, ki si prizadevajo za pravice živali, mnogo bolj uslišane, meni. "Mi se počutimo, da delamo z mlini na veter. Ta premik v razmišljanju je še potreben," pravi in dodaja, da si prizadevajo, da bi jih ljudje upoštevali zaradi argumentov. "Ves čas pazimo, da so naši argumenti strokovni in podprti z dokazi. Ne izhajamo zgolj iz naših etičnih vidikov, subjektivnega mnenja. Ljudem želimo pokazati vse vidike," pravi in dodaja, da bodo le tako morda uspeli prepričati ljudi k manjši porabi mesa.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.