Slovenija

32 let ni bilo toliko snega kot februarja. December in januar nadpovprečno topla

Ljubljana, 11. 03. 2018 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Letošnja meteorološka zima se po zaslugi velikega števila dni s sneženjem v februarju uvršča med bolj snežene v zadnjem obdobju, vendar pa daleč od kakšnih rekordov. Od sredine minulega stoletja je bila najbolj bela in najhladnejša zima leta 1962/63. Medtem ko je bila najbolj topla zima leta 2006/07, zima z najmanj snega pa je bila pred 28 leti.

Zelenci
Zelenci FOTO: Urban Meglič

Odštevamo še zadnje dni do konca koledarske zime, meteorološko pa se je ta končala že z zadnjim februarjem. Meteorološki letni časi se namreč nekoliko razlikujejo od koledarskih in se nanašajo na tri cele mesece. Zima tako na severni polobli obsega mesece december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust.

Zima 2018
Zima 2018 FOTO: Darko Golnar

Po mrzli lanski zimi je bilo letošnje zimsko tromesečje spet nadpovprečno toplo. V Ljubljani je bila povprečna zimska temperatura 2,3 °C, kar je dobro stopinjo nad dolgoletnim povprečjem 1981-2010. Pozitivni odklon je bil še nekoliko večji na vzhodu države, manjši pa na zahodu in v visokogorju. Ta podatek pa pove bolj malo o tem, kaj vse smo v tem času doživeli. December so zaznamovala velika temperaturna nihanja, januar je bil enolično topel, nasprotno pa februar neobičajno hladen in snežen.

Zima 2018
Zima 2018 FOTO: Arso
Zima 2012/13 je bila v prestolnici najbolj snežena doslej, kljub temu je opazen trend upadanja višine novozapadlega snega.
Zima 2012/13 je bila v prestolnici najbolj snežena doslej, kljub temu je opazen trend upadanja višine novozapadlega snega. FOTO: Arso

Obudimo spomine na vremensko dogajanje v posameznih mesecih letošnje meteorološke zime.

Sorica
Sorica FOTO: Jani Rejc

December v znamenju velikih sprememb

V praznični december smo na veselje mnogih po sedmih letih marsikje spet vstopili s snežno odejo, ki pa je bila skromna in ni nikjer po nižinah presegla 10 cm. Za več zimskih radosti ste se morali odpraviti v višje lege, kjer je bilo snega že v začetku meseca več kot en meter. Na naši najvišji meteorološki postaji, na Kredarici, je snežna odeja prvo decembrsko jutro segala že 153 cm visoko, kar je največ po letu 2010.

Tudi v nadaljevanju decembra je v visokogorju pogosto obilno snežilo in na Kredarici 12. decembra v enem samem dnevu nasulo 130 cm snega, kar je tudi nov slovenski rekord.

Škofja Loka
Škofja Loka FOTO: Egon Cokan

Medtem je bilo zimsko veselje po nižinah le kratkotrajno, saj ga je kmalu pokvarila odjuga s poplavami in obsežnim vetrolomom, ki je povzročil veliko škode. V enem od najhujših vetrolomov na slovenskih tleh je bilo poškodovanih več kot 1,3 milijona kubičnih metrov drevja, največ na Koroškem, Notranjskem in Kočevskem.

Decemberski vetrolom na Ribniškem
Decemberski vetrolom na Ribniškem FOTO: Rok Nosan

Sledil je krajši zimski preblisk, po katerem se je spet precej ogrelo in božič je po nižinah že deveto leto zapored minil brez snežne odeje.

Januarja že dišalo po pomladi

V novo leto smo vstopili s starim vremenom. Dnevne temperature so že v prvih dneh januarja večkrat presegle 10 °C, 8. januarja se je v Kopru ogrelo celo do 18,4 °C. Začeli so se prebujati prvi znanilci pomladi, ponekod na Primorskem pa so že zacvetele tudi nekatere vrste sadnega drevja.

Zima 2018
Zima 2018 FOTO: Sabina Kolerič

Januar je bil kot naročen za vse, ki ne marate snega in mraza, saj nas je zelo toplo vreme, ki je bolj spominjalo na marec kot na januar, spremljalo vse do konca meseca, o čemer zgovorno govori tudi podatek, da smo v celem mesecu imeli le en dan s temperaturo, nižjo od dolgoletnega povprečja. V večjem delu države je bil letošnji osrednji zimski mesec z odklonom okoli 4 °C med petimi najtoplejšimi v zgodovini meritev in za skoraj 10 °C toplejši od lanskega januarja.

Februar upravičil sloves najbolj sneženega meseca v letu

Debela snežna odeja na Dolenjskem
Debela snežna odeja na Dolenjskem FOTO: Rok Nosan

Več optimizma so »snegoljubcem« prinesli šele prvi dnevi februarja, ko smo doživeli pravi vremenski zasuk. Prvi dan je bil še pomladno topel, drugi dan pa je začelo snežiti in sneg je pobelil vso Slovenijo, z izjemo Pomurja. Snežna pošiljka je bila najbolj obilna na Ribniško-Kočevskem, kjer je že v začetku meseca padlo več kot pol metra snega, pogosto je snežilo tudi v nadaljevanju meseca.

Februar nas je tako spomnil na dobre stare čase, saj je v celem mesecu sneg padal v več kot 10 dneh. Največ dni s sneženjem so imeli na vzhodu države. V štajerski prestolnici je v 28 dneh februarja snežilo kar 18-krat, 17 dni s sneženjem so imeli v Kočevju in Murski Soboti, 16 pa v Novem mestu. Da najdemo podoben primer, se moramo vrniti kar daleč v preteklost, v leto 1986. Takrat je v Kočevju februarja snežilo v kar 24 dneh.

Slovenska obala
Slovenska obala FOTO: Suzana Mezgec

Ob koncu meseca nas je preplavil še mrzel arktični zrak in izmerili smo najnižjo dnevno temperaturo v drugi polovici februarja po letu 1961. Pod ničlo je temperatura dva dni zapored vztrajala tudi na Obali, kar se je v tem času nazadnje zgodilo le še leta 1971. Velik del južne in vzhodne Slovenije je ob koncu meteorološke zime prekrivala najdebelejša snežna odeja v zadnjih 5 letih, ponekod v Slovenskih goricah in Halozah pa toliko snega ni bilo že od leta 2005.

Nizke temperature so povzročile, da se je na nekaterih rekah in jezerih začel nabirati led, po dobrem letu dni pa je spet zamrznil tudi slap Peričnik, ki s svojimi 52 metri velja za enega najvišjih in najlepših slapov v Sloveniji. Mrzlo vreme ga je okovalo v množico ledenih kapnikov in sveč.

Zamrznjen slap Peričnik, konec februarja
Zamrznjen slap Peričnik, konec februarja FOTO: Egon Cokan

Kljub mrzlemu in sneženemu februarju je sneg osrednji del države prekrival manj časa kot običajno. V prestolnici smo v celi zimi imeli 33 dni s snežno odejo, kar je 7 dni manj kot v dolgoletnem povprečju 1981-2010. Dalj časa je sneg ležal ponekod na vzhodu in jugu države ter na Koroškem: v Postojni 39 dni (povprečje 29 dni), Kočevju 51 dni (povprečje 47 dni) in Šmartnem pri Slovenj Gradcu 68 dni (povprečje 50 dni), celo zimo pa je bela odeja prekrivala nekatere alpske doline. V osrednji Sloveniji je sneg najdlje časa ležal v zimi 1980/81, ko so bili beli vsi dnevi (90), najmanj po le en dan pa je ležal v zimah 1974/75 in 1988/89.

Zima 2018
Zima 2018 FOTO: Arso

Višja temperatura zraka se kaže tudi v tem, da po nižinah pade vse manj snega. V tem pogledu je letošnja zima presenetila, saj se kljub toplemu decembru in januarju uvršča med bolj snežene v zadnjem obdobju. V Ljubljani je v treh mesecih zime padlo skupaj 73 cm snega, v Celju 114 cm, v Mariboru 120 cm, v Kočevju pa celo 245 cm. Nazadnje smo več snega kot letos bili deležni v zimi pred petimi leti. Če je še v šestdesetih letih prestolnica dobila povprečno 80 cm snega, se je ta številka do danes skoraj prepolovila. To nazorno prikazuje tudi trendna črta na spodnjem grafu. Podoben trend upadanja višine novozapadlega snega je mogoče opaziti tudi drugod po Sloveniji.

Zima 2018
Zima 2018 FOTO: Rok Nosan

In če naredimo zgodovinski prelet zim pri nas v zadnjih 60 letih, vidimo, da je bila zima 1962/63 najbolj bela in najhladnejša. Medtem ko je bila najbolj topla zima leta 2006/07, zima z najmanj snega pa je bila pred 28 leti. Letošnja zima v prestolnici je bila toplejša od povprečja in nekoliko bolj zelena kot ponavadi, vendar pa daleč od kakšnih rekordov. V primerjavi z lansko je bila precej toplejša, a z več dnevi s snežno odejo.

Vir podatkov: Javne informacije Slovenije, ARSO – met.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (22)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kaktus111
12. 03. 2018 15.29
-1
in zakaj se piše o februarju, če pa je marec
tedoVV2HCmedo
11. 03. 2018 19.44
+0
Marec bo tudi v nečem vremensko rekorden. Bo prevroče, prehladno, presuho, premokro.... Zagotovo bo tako. Za vsak mesec se tukaj tako piše.
tedoVV2HCmedo
11. 03. 2018 19.37
+0
Karkoli se zgodi, tukaj se piše, da je to izredno, rekordno.... Vsi poznamo to rutino in ne posvečamo pozornosti temu.
mojcd
11. 03. 2018 19.21
+0
Konec sveta spet?
oblikovana realnost
11. 03. 2018 16.54
+3
Dober, zanimiv članek.
Die einemaister
11. 03. 2018 16.41
-3
kašen tumpast članek, potem pa zmaga stavek "Februar neobičajno hladen in snežen" no ja če bi to pisali za Argentino oz. južno ameriko v tem času bi se še strinjal.
Vogtar Ogt
11. 03. 2018 15.38
+7
Dajte nehat populistične neumnosti pisat v naslove... konkretno za naš kraj je bilo več snega februarja 2004, 2005, 2009, 2012, 2016. Razen, če je LJ cel svet, potem se pa strinjam.
tedoVV2HCmedo
11. 03. 2018 19.40
-1
Šefi zahtevajo, da se piše takšne neumnosti. Tako pisanje je pravilo pri ničvrednih medijih, ki si s takšnim pisanjem hočejo dobiti pozornost.
zoro 1
11. 03. 2018 14.26
+0
ni_mi_vse_eno
11. 03. 2018 14.15
+1
Znanstveniki, kot je dr. John L. Casey govorijo o prihajajoči mali ledeni dobi zaradi vedno manjše sončeve aktivnosti. 11 letni sončni cikelj kaže zmanjševanje. Glej: Mini Ice Age, Long Ice Age Glaciation explained.
Marko Novakov
11. 03. 2018 13.48
+0
Največji problem je, ker mi to vse v statistično povprečje zmečemo. Zadnje bo zgolj pripomoglo, da bomo sleje kot preje kot žabe v počasi "vreli" vodi... Primer: V parih letih bo sunkovit preobrat iz pretoplega, v ekstremno hladno povsem normalen pojav kajneda? Ker se bomo pač navadili... Pa ta le ni normalen!! Problem je v tem da se je zadnja ledena doba katera je trajala skoraj 10 tisoč let, pojavila v samo nekaj letih! Kar je glede na trajanje dobe, ena sama sekunda! Praktično se že lahko nahajamo sredi planetarnega sesutja vremenskega sistema... In kot tako je treba vreme tudi vzemati! Vleči ven poprečje iz -45 pozimi ter +45 poleti je bedarija, še otrok ima dovolj možganske mase da dojame kako velika bedarija je zadnje početje!
User1421764
11. 03. 2018 12.36
-1
kak so pa tile posilicni pa vsiljevalni s temi reklamami xD popovci se mi prav ogabno smilijo da jim je to treba :D
Sputnik
11. 03. 2018 11.47
+2
če neke lučke sprašujete bi moralo bit -25 do maja pa še takrat bi rekla da je pretoplo
Viejo cabron
11. 03. 2018 10.28
+2
Ko je zima je mrzlo in ko je poletje je toplo! In sedaj grem z letalom na toplo....
walter2
11. 03. 2018 10.05
+16
"Februar neobičajno hlade in snežen" hahahahahahahaha čisto običajen mesec glede na letni čas!
mertseger
11. 03. 2018 09.28
+19
V grafu ste označili letošnjo zimo za zeleno in toplo po drugi strani pa pišete da že dolgo ni bilo toliko snega.
Die einemaister
11. 03. 2018 16.38
+3
haha+++ opravilna nesposobnost 24 ur študentov
Brus123
11. 03. 2018 09.09
+10
Zakaj pa je v letu 2010 na obali razneslo 1500 vodomerov, če ni bilo minusa od leta 1971. Pojma nimate!
adapter
11. 03. 2018 08.54
+1
PS kdaj se lahko nadejamo podatkov satelitskega merjenja tem. na zelji iz 70 pa vse do danes? Ali je res, da ti podatki ne pokazejo nobene spremembe tem. na zelji? Se vec, trend se celo obraca navzdol v zadnjih 3 letih?
adapter
11. 03. 2018 08.15
+1
kaj pa se je dogajalo pred 1960? Kaj bi naj pomenila tista linearna aproksimacija oz. fit raztrosa? Kaksen vpliv ima aktivnost sonca na vso dogajanje? Zakaj ne porocate o rekordnem mrazu in sneznih zametih v Kanadi in USA? Kdaj boste objavili podatek o arkticnem in antarkticnem ledu? Kdaj boste naredili primerjavo podatkov iz casa monderjevega minimuma? Kasnen bo vpliv sonceve hinernacije v sledecih letih? Nas re cakajo zelo mrzle zime ter poletja??